<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142420"><dc:title>Vloga teksture pri asemblažu</dc:title><dc:creator>Ališić,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Amon,	Bea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>asemblaž</dc:subject><dc:description>Odnos med vidom in tipom je veliko bolj povezan, kot se večina ljudi zaveda. Ob pogledu na material, s katerim smo v preteklosti že bili seznanjeni, imamo občutek, da ta material dejansko tipamo. Iz tega lahko sklepamo, da je tip pomemben dejavnik pri ustvarjanju likovne umetnosti. Čut tipa je v likovni umetnosti povezan predvsem z likovno spremenljivko teksturo. Uporaba teksture se je skozi zgodovino likovne umetnosti spreminjala. Umetniki v večini zgodovinskih obdobij so stremeli k čimbolj realistični reprezentaciji motivov. Z nastopom moderne in sodobne umetnosti pa so umetniki pridobili veliko več ustvarjalne svobode, kar se kaže tudi pri uporabi teksture. Pri modernistih lahko opazimo vedno večjo drznost v ustvarjanju. Kot eno izmed prelomnih točk v zgodovini likovne umetnosti lahko štejemo izum kolaža. Ta je umetniku dovolil povsem drugačen način izražanja. Umetniki, ki so se osredotočili delati s kolažem, so začeli uporabljati vsakdanje in odvržene predmete. Kolaž pa je čez čas prerasel v svojo tridimenzionalno različico – asemblaž. Kolaž in asemblaž sta močno povezana z likovno spremenljivko teksturo, saj oba omogočata neposredno uporabo naravne teksture.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-08 03:53:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142420</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
