<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142334"><dc:title>Nevidno delo brezposelnih “mladih” pri zviševanja zaposljivosti v času pandemije COVID-19</dc:title><dc:creator>Matjašec,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Samaluk,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Brezposelnost</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>pandemija COVID-19</dc:subject><dc:subject>zviševanje zaposljivosti</dc:subject><dc:subject>nevidno delo</dc:subject><dc:subject>prekarno delo.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi raziskujem nevidno delo brezposelnih “mladih” pri zviševanju zaposljivosti v času pandemije COVID-19. Pri tem izhajam iz literature, ki opisuje premik od zaposlenosti k zaposljivosti, ki pred posameznika postavlja nenehno potrebo po vlaganju v človeški kapital, pri čemer posamezniki lahko opravljajo tudi veliko nevidnega dela. Ob tem pa novejše raziskave ugotavljajo, da je zaradi prekarnih zaposlitev in ciklične brezposelnosti to nevidno delo dolgotrajno in se tudi ne poplača v celoti. Prekarne zaposlitve namreč ne omogočajo varnosti in trajnosti in tako mladim otežujejo vstop v družbeno odraslost ter povzročajo njihovo prekarno staranje. V tem delu torej »mladi« niso definirani na podlagi starostno stratifikacijskih definicij mladosti, ki jih najdemo v aktivnih politikah zaposlovanja, temveč na podlagi družbenih pogojenosti, ki močno redefinirajo tradicionalna življenjska in karierna obdobja in torej tudi kronološko starejšim posameznikom onemogočajo vstop v družbeno odraslost. S pomočjo kvalitativnih intervjujev z brezposelnimi “mladimi” raziskujem proces zviševanja zaposljivosti ter ugotavljam, kakšni so učinki takšnega dela. Ugotovitve raziskave kažejo, da si brezposelni “mladi” s pomočjo izobraževanja in usposabljanja, prostovoljnega dela, mreženja ter identitetnega dela aktivno prizadevajo za zviševanje zaposljivosti. Ob tem ugotavljam, da se v posameznih mehanizmih zviševanja zaposljivosti odražajo tudi mehanizmi nevidnega dela, zaradi katerih je delo razvrednoteno. Posebni prispevek magistrske naloge je v razkrivanju učinkov vlaganja v zviševanje zaposljivosti, ki pokaže, da “mladi” kljub številnim naporom ostajajo ujeti v ciklični prekarizaciji, ki jim ne omogoča dokončnega vstopa v družbeno odraslost. Ob tem pa ugotavljam, da država s svojimi mehanizmi pomoči (aktivne politike zaposlovanja) oblikuje in vzdržuje prekarnost ter vzgaja disciplinirane posameznike za potrebe trga dela.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-30 07:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142334</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
