Pogajanja s teroristi v primerih zajetja talcev: uporaba modelov BCSM in REACCTDaneluzzo, Daša (Avtor) Prezelj, Iztok (Mentor) protiterorizemkrizna pogajanjatalcimodel BCSM/BISMmodel REACCTVeč kot tri četrtine držav na svetu je v zadnjih desetih letih doživelo vsaj en teroristični napad ali dejanje, v zadnjih desetletjih pa so teroristične organizacije okrepile uporabo taktike zajemanja talcev. Čeprav so mnenja akademske sfere na to temo razdeljena, pogajanja ostajajo eden izmed stebrov strategij protiterorizma, predvsem v primerih zajemanja talcev. Teoretiki diplomatskih in pogajalskih študij in raziskovalci terorizma ter protiterorizma že več desetletij razpravljajo o tem, ali so pogajanja s terorističnimi skupinami legitimna in produktivna, medtem ko policijski organi vedo, da so mirni načini reševanja kriz realna in skoraj nujna možnost, kadar so ogrožena človeška življenja. Ker krizna pogajanja s teroristi, ki so zajeli talce, vodijo v zapletene in napete scenarije, so policijske in preiskovalne službe sčasoma razvile niz osnovnih pravil in načel, ki so lahko pogajalcu v pomoč. Čeprav za vodenje pogajanj v primerih zajetja talcev ne obstaja določen recept, pogajalci upoštevajo vrsto smernic in načel ter uporabljajo določene metode, kot sta modela BCSM/BISM in REACCT. V magistrskem delu sem izvedla primerjavo pogajalskih procesov na primerih terorističnega napada na olimpijskih igrah v Münchnu (1972), v moskovskem gledališču Dubrovka (2002), v Beslanu (2004) in zajetja talcev na ulici Balcombe v Londonu (1975), ki je pokazala, da sledenje pravilom in načelom kriznih pogajanj lahko privede do mirne razrešitve krizne situacije.[D. Daneluzzo]20222022-10-29 08:30:15Magistrsko delo/naloga142319sl