<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142260"><dc:title>Optimizacija mletja emajlirske frite v bobnastem krogličnem mlinu</dc:title><dc:creator>Spolenak,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>frita</dc:subject><dc:subject>mletje</dc:subject><dc:subject>emajl</dc:subject><dc:description>Emajlirska frita je steklo s kompleksno oksidno sestavo, ki se po taljenju zelo hitro ohladi in fragmentira v vodi. Eden izmed ključnih delov proizvodnje emajla predstavlja mletje frite z dodatki, ki omogočajo kasnejšo pripravo suspenzije emajla. Pri mletju želimo pridobiti emajl v obliki prahu, ki ga nato lahko nanašamo na kovinski substrat. 
Na industrijskem nivoju se emajlirske frite najpogosteje meljejo v bobnastih mlinih, obloženih z aluminijevim oksidom in napolnjenim s kroglami iz istega materiala. Pri mletju moramo biti pozorni na številne parametre, kot so: hitrost mlina, velikost in količina mlevnih krogel, vlaga in polnitev produkta. Proces mletja je težko spremljati, saj nimamo dobrega vpogleda na dogajanje v samem mlinu, lahko pa s spreminjanjem posameznih spremenljivk opazujemo njihov vpliv na končne lastnosti emajla.
S sistematičnim spreminjanjem le enega izmed parametrov mlina smo želeli poiskati optimalne pogoje za mletje izbrane emajlirske frite. Osredotočili smo se na vlago, polnitev mlevnih krogel in polnitev frite. Poleg iskanja optimalnih pogojev smo prav tako preučili, kateremu zakonu mletja sledi mletje izbranega materiala in kako le to vpliva na lastnosti končnega produkta, natančneje na veznost sloja emajla na jekleno pločevino in odpornost proti vreli vodi, pari in bazični raztopini.
Eksperimentalno smo dokazali, da je optimalno, če je 40 % mlina, zapolnjenega s kroglami, ki imajo med mletjem dovolj energije, da z njimi dosežemo želeno finost produkta. Opazili smo tudi, da se frita najhitreje zmelje, ko je skoraj popolnoma suha. Pri mletju v mlinih različnih dimenzij se je izkazalo, da vnos energije pri mletju odločno sledi Rittingerjevem zakonu. Glede končnih lastnosti produkta se je pokazalo, da so se bolje izkazali vzorci z manjšimi velikostmi delcev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-28 10:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
