Adhezija bakterije Streptococcus mutans na EVA, TPU in PETG folijeLončar, Ira (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Hren, Doroteja (Komentor) Zore, Anamarija (Komentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikaEVATPUPETGStreptococcus mutansadhezija bakterijhrapavostnaboj površinemejni kotUvod: Zaradi naraščanja potrebe po estetski ortodontski obravnavi so se predvsem za namene uporabe v zobozdravstvu pojavili in pričeli uporabljati termoplastični prozorni materiali v obliki folij za termo oblikovanje. Izdelki se okoli pacientovega zobovja tesno prilegajo, v ustni votlini pa se lahko nahajajo tudi po dvanajst ali več ur dnevno. Ker se v oralni mikroflori nahajajo različni mikroorganizmi, ki jim površine, primerne za adhezijo, ne predstavljajo samo strukture ustne votline, ampak tudi tujki, bo biofilm nastal tudi na termoplastičnih materialih. Na adhezijo bakterij in nastanek biofilma vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi fizikalno-kemijske lastnosti materiala, kot so hrapavost, hidrofilnost in naboj površine. Bakterija, ki je opredeljena kot najbolj patogeni dejavnik pri nastanku kariesa, je Streptococcus mutans (S. mutans). Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je adhezija bakterije S. mutans na EVA, TPU in PETG materiale ter kako nekatere fizikalno-kemijske lastnosti vplivajo na njeno adhezijo. Metode dela: Iz materialov EVA, TPU in PETG, ki se uporabljajo kot folije za termo oblikovanje, smo pripravili preizkušance velikosti 1 cm x 1 cm ter velikosti 1 cm x 2 cm. V mikrobiološkem laboratoriju smo vzorce sterilizirali in pripravili čisto kulturo bakterije S. mutans, ki smo jo adherirali na preizkušance, stopnjo adhezije pa nato opazovali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Poskus adhezije smo izvedli trikrat. Vsem površinam smo analizirali fizikalne lastnosti, kot so hrapavost površine, mejni kot in naboj površine. Hrapavost smo merili dvakrat. V laboratoriju za ortodontijo na Stomatološki kliniki smo iz enakih materialov, ki smo jih raziskovali, izdelali bruksistično opornico, enostavni športni ščitnik ter folijo za doseganje premikov zob. Rezultati: Največji mejni kot smo izmerili pri materialu EVA (78,98° ± 5,81°), najmanjši mejni kot je bil izmerjen pri materialu PETG (70,64° ± 5,14°). Najbolj negativen naboj smo izmerili pri materialu PETG (-38,20 mV ± 0,46 mV), najmanj negativnega pa na površini TPU (-14,20 mV ± 1,01 mV). Najbolj hrapavo površino smo izmerili pri materialu EVA (0,20 µm ± 0,15 µm), sledil mu je TPU (0,14 µm ± 0,04 µm), najbolj gladko površino pa smo izmerili pri materialu PETG (0,06 µm ± 0,03 µm). Povprečni delež površine vidnega polja pokritega z bakterijami, izračunan iz treh poskusov adhezije, je za material EVA znašal 0,35 % ± 0,44 %. Za material TPU je povprečni delež z bakterijami pokrite površine, izračunan iz treh poskusov adhezije znašal 5,47 % ± 0,25 %. Za material PETG je povprečni delež površine pokrite z bakterijami, izračunan iz treh poskusov adhezije znašal 50,84 % ± 22,65 %. Razprava in zaključek: rezultati študije kažejo, da je stopnja bakterijske adhezije največja na najbolj gladkem materialu (PETG) ter najmanjša na najbolj hrapavem materialu (EVA). Na material z najbolj negativno nabito površino (PETG) se je adheriralo največ bakterij, material z najmanj negativno nabito površino (TPU) pa je imel drugi največji delež površine pokrite z bakterijo S. mutans. Kakšen je vpliv mejnega kota na adhezijo S. mutans težko določimo, saj so bili izmerjeni mejni koti za vse tri materiale so podobno veliki. Razliko v deležu površine (%), pokritem z bakterijami, ki se pojavlja med tremi poskusi adhezije bi lahko pripisali nezadostnemu število zajetih SEM slik iz katerih smo določali % pokritosti.[I. Lončar]20222022-10-28 07:45:34Diplomsko delo/naloga142254sl