<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142244"><dc:title>Brezžični avdio ojačevalnik z digitalno obdelavo signala</dc:title><dc:creator>KONČAR,	ALEŠ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ojačevalnik</dc:subject><dc:subject>mikrokrmilnik</dc:subject><dc:subject>ESP32</dc:subject><dc:subject>diskretni filter</dc:subject><dc:subject>PCB.</dc:subject><dc:description>Glasba je prisotna povsod in je del nas vseh, zato si nas večina želi imeti zmogljiv prenosni predvajalnik glasbe. Izdelali smo brezžični dvo-kanalni mono ojačevalnik tipa D, ki bo krmilil doma narejen, baterijsko napajan prenosni zvočnik. Zvočnik ima dva gonilnika (dva posamezna zvočnika), en visokotonski in en nizkotonski gonilnik. Prenosni zvočniki v današnjem času niso nič posebnega, saj so zelo razširjeni in lahko dostopni. Cilj naloge je bil zato narediti nekaj svojega in unikatnega, kar smo dosegli s samostojno izdelavo uglašenega lesenega ohišja in ojačevalnika, na katerem lahko po lastni želji obdelujemo zvok, ter ga prilagodimo svojemu okusu. 
Brezžično povezljivost ojačevalnika smo dosegli z izbiro mikrokrmilnika ESP32, ki ima vgrajen Bluetooth. Poleg brezžične povezljivosti, mikrokrmilnik omogoča tudi implementacijo raznih digitalnih filtrov, s katerimi lahko dodatno obdelujemo zvok. Digitaliziran zvok, s pomočjo digitalno analognega pretvornika (DAC) pretvorimo v analogni signal, s katerim krmilimo dva integrirana ojačevalna vezja. Vsako ojačevalno vezje krmili svoj gonilnik, zato smo lahko z digitalno obdelavo pripravili signal, ki je prilagojen vsakemu gonilniku posebej. Na ta način smo dosegli višjo skupno moč ojačevalnika, boljši izkoristek, ter manjše število komponent. Vezje ima možnost priklopa analognega signala, zato smo dodali tudi analogno digitalni pretvornik (ADC). Oba pretvornika sta zunanji integrirani vezji, saj izbrani mikrokrmilnik ne vsebuje pretvornikov z dovolj visoko ločljivostjo.   
Programsko koda, ki smo jo razvili na mikrokrmilniku je zasnovana okoli primera za prenos zvoka preko Bluetooth povezave, ki ga je pripravil proizvajalec izbranega mikrokrmilnika. Celotno kodo smo napisali v programskem jeziku C v programskem okolju Visual Studio Code.  Pri načrtovanju smo si pomagali s programskimi orodji za simulacije kot sta LTspice ter VituixCAD, ter na ta način pospešili razvoj. 
Končan izdelek je izpolnil vsa pričakovanja. Prestal je prve teste in se izkazal z zelo majhnim popačenjem pri efektivni izhodni moči 70 W  na posamezen kanal. Obdelava signala na mikrokrmilniku se je izkazala za zelo uporabno, saj omogoča zelo preprosto obdelavo in prilagoditev signala, brez da bi potrebovali spreminjati komponente na vezju.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-27 10:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142244</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
