<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142232"><dc:title>Vpliv ne-Saccharomyces kvasovk na kakovost belih vin</dc:title><dc:creator>Jesenko Ploj,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košmerl,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisjak,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>sauvignon</dc:subject><dc:subject>malvazija</dc:subject><dc:subject>alkoholna fermentacija</dc:subject><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>ne-Saccharomyces</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces</dc:subject><dc:subject>fermentacijska kinetika</dc:subject><dc:subject>fizikalno-kemijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>tioli</dc:subject><dc:subject>hidroksicimetne kisline</dc:subject><dc:subject>estri</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:description>Izbrani sevi ne-Saccharomyces kvasovk pozitivno vplivajo na pridelavo vina, predvsem povečajo aromatično kompleksnost vina. Zaradi slabših fermentacijskih sposobnosti kvasovk rodov ne-Saccharomyces se inokulira mešana mikrobna kultura kvasovk rodov ne-Saccharomyces in vrste S. cerevisiae. Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo kvasovk rodov ne-Saccharomyces pri pridelavi belih vin. Zanimalo nas je, kako posamezne kombinacije zaporednih inokulacij kvasovk rodov ne-Saccharomyces in vrste S. cerevisiae vplivajo na fizikalno-kemijske lastnosti, vsebnost hidroksicimetnih kislin (HCK) in aromatičnih spojin (tiolov, estrov) pridelanih vin. Mošta sauvignon in malvazija smo zaporedno inokulirali z različnimi vrstami kvasovk rodov ne-Saccharomyces (L. thermotolerans BLF LT7, P. kluyveri FrootZen, K. dobzhanskii Re19L, P. guilliermondii ZIM624, Starmerella sp. 126, T. delbrueckii IVV7) in kvasovkami rodu Saccharomyces (S. cerevisiae Zymaflore X5, S. uvarum NO608/1, S. cerevisiae Ca39). Med alkoholno fermentacijo smo gravimetrično spremljali fermentacijsko kinetiko in vsebnost reducirajočih sladkorjev. Po končani alkoholni fermentaciji smo opravili fizikalno-kemijske analize in določili vsebnost tiolov in estrov z GC-MS ter vsebnost HCK s HPLC-DAD. Izvedli smo tudi senzorično analizo po metodi testa razlikovanja z uporabo razvrščanja vzorcev. Mešane kulture kvasovk so imele različno fermentacijsko kinetiko, razlikovala se je tudi sposobnost sproščanja tiolov in sinteza estrov med alkoholno fermentacijo. Glede na senzorično ocenjevanje je bilo najboljše rangirano vino, pridelano s kvasovko vrste K. dobzhanskii Re19L pri vinifikaciji mošta sorte sauvignon, pri sorti malvazija pa s T. delbrueckii IVV7.</dc:description><dc:publisher>[P. Jesenko Ploj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-27 07:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142232</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>