Prednosti odloženega materinstvaEmeršič Košmrlj, Martina (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Petročnik, Petra (Recenzent) diplomska delababištvonosečnostodloženo materinstvoprednosti za otrokapsihosocialne lastnostikognitivne sposobnostiUvod: Vse več je žensk, ki na prvo mesto postavljajo kariero, na drugo mesto pa dom in družino. Trend naraščanja odloženega materinstva se v zadnjih desetletjih opaža predvsem v razvitih državah ter tudi v Sloveniji. Višja, kot je starost nosečnice, večja možnost je zapletov v nosečnosti, obporodnem in poporodnem obdobju. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima odloženo materinstvo na žensko in njenega otroka. S pomočjo teoretičnega pregleda se raziskuje, kakšne so psihosocialne značilnosti žensk, ki se odločajo za odloženo materinstvo in kako psihosocialne značilnosti vplivajo na otroka. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Zbiranje podatkov je potekalo s pregledom in kritičnim izborom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, na področju prednosti odloženega materinstva. Podatki so se zbirali s pomočjo slovenskih in tujih podatkovnih baz: CINAHL with full text, Google Učenjak, PubMed, Medline in Science Direct, do katerih se je dostopalo preko oddaljene povezave knjižnice Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Uporabila se je predvsem literatura v starosti zadnjih 15 let. Narejena je bila kvalitativna analiza izbranih študij. Pridobljene študije so bile ocenjene tudi glede na metodološko kakovost. Rezultati: Edina potrjena psihosocialna značilnost starejših mam, ki bi lahko pomenila prednost, je višja izobrazba. Dobra izobrazba, dobro delovno mesto in posledično večji zaslužek lahko vodijo do občutka večje sreče, boljša je kognitivna funkcija mater zaradi več socialnih interakcij in bolj pogoste so dejavnosti z otrokom, kot na primer branje, igranje iger in pomoč pri domači nalogi, ki delujejo kognitivno spodbudno. Ženske, ki se pozneje odločajo za otroke, kasneje nastopijo menopavzo, kar jim zmanjša tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne bolezni, ki so vodilni vzrok smrti po svetu in tako lahko tudi živijo dlje. Materinstvo v poznejših letih vpliva tudi na psihosocialne značilnosti otrok, saj so otroci starejših mam bolj zdravi, imajo manj nenamernih poškodb, manj socialnih in čustvenih težav ter kasneje v življenju nižji delež zlorabe substanc in pri njih je zaznati nižjo stopnjo mladoletniškega kriminala. Razprava in zaključek: Skoraj neobstoječe so študije o psihosocialnih značilnostih žensk, ki se odločajo za poznejše materinstvo. Razen dejstva, da so visoko izobražene, ni dokazov o specifičnih karakteristikah teh žensk. Večina študij je raziskovala vpliv in ne etiologijo poznega materinstva. Rezultati študij nakazujejo, da so bolj izobražene mame bolj ozaveščene o zdravju in zdravih življenjskih navadah, ki jih posledično prenesejo na otroka. Otrok, ki bo celo predšolsko in šolsko obdobje preživel v urejenem, zdravem okolju, se bo verjetno posluževal zdravega načina življenja tudi v prihodnje. Kljub temu, da v fizičnem smislu odloženo materinstvo predstavlja slabost, lahko trdimo, da psihosocialne prednosti odloženega materinstva obstojijo.[M. Emeršič Košmrlj]20222022-10-24 09:05:16Diplomsko delo/naloga142187sl