Duševno zdravje pripadnikov/-ic oboroženih sil, policistov/-k in zdravstvenega osebja v času krize Covida-19Selan, Žiga (Avtor) Vuga Beršnak, Janja (Mentor) SARS-CoV-2duševno zdravjekrizne razmerewell-beingteorija pozitivne psihologije.V mesecu decembru leta 2019 je izbruhnil virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen Covid-19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je bila 31. decembra 2019 obveščena o primerih pljučnice neznanega vzroka v mestu Vuhan na Kitajskem. Virus SARS-CoV-2 je v močnem obsegu prizadel tudi Slovenijo, do julija 2022 je umrlo več kot 6.600 ljudi s Covidom-19. V času širjenja bolezni Covid-19 je bila družba izpostavljena različnim varnostnim tveganjem, pri čemer se v nalogi osredotočamo na človekovo zdravje in na človekovo varnost, ki jo zagotavljajo policisti/-ke in vojaki/-nje. V določenih poklicih je delo zahtevnejše in terja veliko odrekanja, medtem ko v kriznih razmerah delo postane še bolj naporno, stresno, urniki so neredni in zaposleni se soočajo z življenjsko ogrožajočimi situacijami ter smrtjo. Vse to lahko pripelje do hude izčrpanosti in zdravstvenih ter tudi duševnih težav. V magistrskem delu smo pozornost posvetili duševnemu zdravju pripadnikov/-c SV, policistov/-k in zdravstvenega osebja v času krize Covida-19. S tem namenom smo opravili anketo na preučevanih poklicih, kasneje pa smo na podlagi dobljenih podatkov opravili izračune Pearsonovih koeficientov korelacij med različnimi duševnimi težavami in epidemijo Covid-19. Ugotovili smo, da obstaja srednje močna povezanost med depresijo in epidemijo Covid-19 (r = .567, p = < 0.01) in posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in epidemijo Covid-19 (r = .543, p = < 0.01). Omenjeno smo dokazali pri vseh preučevanih poklicih. Znake depresije kaže 30 % anketirancev/-k, znaka PTSM pa nismo zasledili. Pri pisanju magistrskega dela smo se oprli na koncept dobrega počutja (well-being), teorijo pozitivne psihologije in teorijo duševnega zdravja.[Ž. Selan]20222022-10-20 08:30:12Magistrsko delo/naloga142102slSlovenija;