<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142073"><dc:title>Študija z integracijo metod o prekarni zaposlitvi in njenem vplivu na blaginjo</dc:title><dc:creator>Fabrin-Petersen,	Robin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebec,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>McGregor,	J. Allister	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prekarni zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>tridimenzionalno blagostanje</dc:subject><dc:subject>nestandardne in fleksibilne zaposlitve</dc:subject><dc:subject>subjektivna negotovost zaposlitve</dc:subject><dc:subject>integracijo metod</dc:subject><dc:description>V zadnjih štirih desetletjih je narava zaposlitvenih ureditev postala bolj negotova. Z negotovim mislimo na delo, ki je nestabilno, in kjer so se socialna tveganja takšnega dela prenesla s podjetij in vlad na zaposlene. Te spremembe so posledica postopnih sprememb organizacije dela v sodobnih družbah, ki jih poganjajo spreminjajoče se globalizirane tržne razmere in digitalna revolucija, ki je posledično ustvarila potrebo po fleksibilnosti v proizvodni sferi. Kljub zaskrbljenosti javnosti zaradi zmanjševanja varnosti zaposlitve, pa je pomanjkanje jasnega enotno definiranega koncepta prekarne zaposlitve zmanjšalo navdušenje nad empiričnim raziskovanjem tega pojava in njegovih širših družbenih implikacij. S procesnim pristopom k fenomenu prekarnih zaposlitev je disertacija obravnavala te vidike v "mešani metodi preučevanja prekarnih zaposlitev in njihovih učinkov na blaginjo". V doktorski dezertaciji: 1) ovrednotimo najpogosteje uporabljen in prevladujoč indikator prekarnih zaposlitev pri nestandardnih zaposlitvah; 2) identificiramo razlike v zaposlitvi in operacionaliziramo alternativni indikator prekarnih zaposlitev; 3) testiramo uveljavljene tipologije prekarnih zaposlitev in njihove učinke na tri dimenzije blaginje: materialno, odnosno in subjektivno blaginjo; 4) raziskujemo, kako je dobro počutje povsem individualno (posameznikove sposobnosti, da se soočijo s težkim socialnim položajem prekarnih zaposlitev). Glavna ugotovitev disertacije je, da so prekarne zaposlitve bolj subjektivno doživet pojav kot tisti, ki ga lahko opazujemo v objektivnih družbenih strukturah. Če sledimo tej perspektivi, ugotavljamo, da ima prekarna zaposlitev precejšen negativen učinek na dobro počutje, ki verjetno presega učinke, ugotovljene v prejšnjih raziskavah prekarne zaposlitve, tako po resnosti kot po razponu družbenih implikacij.</dc:description><dc:publisher>[R. Fabrin-Petersen]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-19 08:30:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
