<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142045"><dc:title>Visokotemperaturna oksidacija orodnega jekla SITHERM S140R</dc:title><dc:creator>Broder,	Kim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Balaško,	Tilen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Visokotemperaturna oksidacija</dc:subject><dc:subject>orodna jekla za delo v vročem</dc:subject><dc:subject>kinetika oksidacije</dc:subject><dc:subject>termodinamično modeliranje</dc:subject><dc:subject>termogravimetrična analiza.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preiskovali visokotemperaturno oksidacijo orodnega jekla za 
delo v vročem, SITHERM S140R, proizvajalca SIJ Metal Ravne. Jeklo smo preiskovali 
v mehko žarjenem stanju, saj ga v takšni obliki dobavlja tudi proizvajalec. Kot 
primerjalni material smo uporabili čisto železo (99,9 mas. % Fe). Za jeklo smo najprej 
s termodinamičnem modeliranjem, po metodi CALPHAD, naredili izračun ravnotežnih 
sestav nastalih oksidnih plasti, nato pa smo dva vzorca oksidirali v napravi za 
simultano termično analizo (STA naprava), pri temperaturah 500 in 700 °C. Vzorce 
primerjalnega materiala – železa, smo oksidirali v komorni peči pri temperaturi 700 °C, 
ki smo jih iz peči vzeli po treh različnih časih, in tako s pomočjo tehtanja izmerili 
spremembo mase, nastale med oksidacijo. Oksidiranima vzorcema jekla smo s 
pomočjo metalografske analize izmerili debeline nastalih oksidnih plasti. Na podlagi 
dobljenih rezultatov, smo izdelali termodinamični model za preiskovano jeklo pri 
posameznih temperaturah. Z izračuni s Thermo-Calcom smo dobili rezultate vsebnosti 
posameznih oksidov in njihove kemijske sestave, pri določeni temperaturi. Rezultate 
kinetike oksidacije, pa smo pridobili z oksidacijo v STA napravi. Kinetiko oksidacije 
preiskovanega jekla, je možno opisati tudi s tremi matematičnimi funkcijami: 
eksponentno, parabolno, oziroma kubično funkcijo. Od kemijske sestave jekla in 
temperature oksidacije pa je odvisno, katera matematična funkcija najboljše opiše 
kinetiko oksidacije. S preizkusi je bilo ugotovljeno, da imajo legirni elementi velik vpliv 
na kinetiko oksidacije.</dc:description><dc:publisher>[K. Broder]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-18 15:42:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142045</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
