<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142041"><dc:title>TRAJNOSTNI RAZVOJ IN PROMET</dc:title><dc:creator>Žibrat,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajt,	Oliver	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>trajnostni promet</dc:subject><dc:subject>prometna politika</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje zraka</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje morja</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje prsti</dc:subject><dc:subject>e-mobilnost</dc:subject><dc:subject>alternativna goriva</dc:subject><dc:subject>javni prevoz</dc:subject><dc:subject>hoja in kolesarjenje</dc:subject><dc:subject>digitalne tehnologije v prometu</dc:subject><dc:subject>pametna mesta</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bilo obdelano področje trajnostnega razvoja v povezavi s prometom. V prvem delu tega magistrskega dela je bil predstavljen vpliv prometa na okolje. Utemeljila sem, kako posamezni prometni načini onesnažujejo zrak, vodo in prst. Poglavje o onesnaževanju zraka govori o rabi končne energije v prometu ter o vplivu cestnega, železniškega, pomorskega in letalskega prometa na kakovost zraka. Poglavje o onesnaževanju vode opisuje različne vire onesnaževanja morja, v poglavju o onesnaževanju prsti pa so predstavljeni viri onesnaževanja tal. V drugem delu tega magistrskega dela je bil predstavljen nastanek koncepta trajnostnega razvoja, kjer sem podrobneje preučila trajnostni promet ter izzive pri načrtovanju trajnostnega prometa, še posebej v mestih. V nadaljevanju je bila predstavljena prometna politika EU in prometna politika Slovenije ter opredeljen pomen vrednotenja napredka pri trajnostnem prometu. Tema se je nato dotaknila tudi uporabe alternativnih goriv ter e-mobilnosti v mestih. Omembe so bili vredni tudi javni prevoz in nemotorizirani načini prevoza v mestih ob uporabi naprednih digitalnih tehnologij. Zgolj s pomočjo tehnologije zaenkrat še ni mogoče reševati vseh obstoječih težav v prometu, čeprav se temu čedalje bolj približujemo. Trenutno še ne poznamo razsežnosti tistih težav, ki jih bodo v prihodnosti pridelale obstoječe tehnologije, ki se zdaj vpeljujejo v prometu in so v sedanjosti portretirane kot rešitve. Pri e-mobilnosti se nekatere slabosti že kažejo v praksi, kot na primer negativni učinki električnih vozil na okolje zaradi odpadnih akumulatorjev ali negativni učinki na ranljivejše skupine ljudi, predvsem v mestnih jedrih. Spremljanje in vrednotenje napredka pri trajnostnem prometu je zelo pomembno, saj se tako lažje identificirajo vrzeli in pomanjkljivosti v praksi. Šele takrat, ko se nečesa zavedamo, lahko kaj storimo in s tem izboljšamo delovanje sistema. Odgovor glede trajnostne mobilnosti leži v ravnovesju med prilagodljivostjo ljudi in uporabo tehnologije. Poleg sprememb navad ljudi pa brez politike, ki podpira trajnostni prometni sistem in sodobne načine upravljanja prometa, trajnostni promet ni mogoč.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-18 08:45:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
