<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142028"><dc:title>Učinki telesne vadbe na spoznavne sposobnosti pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo - pregled literature</dc:title><dc:creator>Sovič,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>Alzheimerjeva bolezen</dc:subject><dc:subject>spoznavne sposobnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša degenerativna bolezen možganov. V možganih bolnika se kopičijo patološke beljakovine, ki poškodujejo nevrone, zmanjšanje števila teh pa se kaže v upadu spoznavnih sposobnosti. To vodi do težav pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in zmanjšuje njihovo kakovost življenja. Pri tej skupini oseb lahko redna telesna vadba pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Vadbeni programi za izboljšanje spoznavnih sposobnosti vključujejo aerobno vadbo, vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti in ravnotežja. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne literature  predstaviti učinke telesne vadbe na spoznavne sposobnosti pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro z različnimi kombinacijami ključnih besed v angleškem jeziku. V pregled so bile vključene randomizirane kontrolirane raziskave, ocenjene z oceno 6 ali več po PEDro lestvici. Rezultati: V pregled je bilo vključenih pet randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so ustrezale vključitvenim merilom. V raziskavah je bilo skupno zajetih 474 preiskovancev. Vadbeni programi so vključevali aerobno vadbo, vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti in ravnotežja. Trajali so od 12 do 24 tednov. V večini raziskav so poleg spoznavnih sposobnosti ocenjevali dejavnosti vsakodnevnega življenja. V treh raziskavah je bila kontrolna skupina deležna običajne zdravstvene oskrbe, v eni raziskavi je bila vključena v večkomponentno intervencijo, v eni raziskavi pa v strukturirane dejavnosti. Statistično značilne razlike na področju spoznavnih sposobnosti so bile zaznane le v dveh raziskavah. Razprava in zaključek: Na podlagi pregledanih raziskav lahko zaključimo, da ima voden vadbeni program pomembno vlogo pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, saj lahko vpliva na večjo vključenost teh posameznikov v dejavnosti vsakodnevnega življenja in izboljša njihovo splošno telesno vzdržljivost. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali so ti vadbeni programi resnično učinkoviti in lahko vplivajo na izboljšanje spoznavnih sposobnosti. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba vključiti večje število preiskovancev, učinke telesne vadbe pa spremljati daljše časovno obdobje.</dc:description><dc:publisher>[A. Sovič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-17 10:08:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142028</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
