Farmakogenetski označevalci odgovora na zdravljenje z latanoprostom ali s selektivno lasersko trabekuloplastiko pri bolnikih s primarnim glavkomom odprtega zakotja in očesno hipertenzijoAtanasovska Velkovska, Makedonka (Avtor) Cvenkel, Barbara (Mentor) Dolžan, Vita (Komentor) Glavkomoksidativni stresvnetjeselektivna laserska trabekuloplastikalatanoprostUvod: Problem slepote kot posledice glavkoma se povečuje zaradi staranja prebivalstva. Nastanek in napredovanje primarnega glavkoma z odprtim zakotjem (POAG) sta povezana z oksidativnim stresom, vnetjem in apoptozo ganglijskih celic mrežnice. Različni dejavniki lahko povzročijo večje nastajanje reaktivnih kisikovih spojin in sproščanje mediatorjev imunsko-vnetnega odziva. Matriksne metaloproteinaze (MMP) so encimi, ki sodelujejo pri preoblikovanju izvenceličnega matriksa v trabekulumu in ciliarniku ter na ta način uravnavajo očesni tlak (IOP). Edini dokazano učinkovit način zdravljenja glavkoma je znižanje IOP. Z zdravili pogosto ne dosežemo zadostnega znižanja IOP, pri nekaterih bolnikih pa kljub nizkemu IOP bolezen napreduje. Latanoprost je prvi prostaglandinski analog, ki ga evropske glavkomske smernice, skupaj s selektivno lasersko trabekuloplastiko, priporočajo kot prvi izbor za zdravljenja glavkoma. Zaenkrat ne poznamo kliničnih ali bioloških označevalcev, s katerimi bi lahko napovedali tveganje za nastanek POAG, njegov potek ter odgovor na določeno vrsto zdravljenja. Hipoteze: Genetska variabilnost lahko vpliva na potek POAG. Farmakogenetska variabilnost napoveduje odgovor na zdravljenje z latanoprostom in s selektivno lasersko trabekuloplastiko (SLT) pri bolnikih s POAG in očesno hipertenzijo (OHT). Z ugotavljanjem genetskih označevalcev lahko napovemo, katero zdravljenje bo pri posameznem bolniku učinkovitejše in povezano z manj neželenimi učinki. Metode: V raziskavo smo vključili 307 bolnikov s POAG ali z OHT, starejših od 40 let in 339 kontrol. V retrospektivnem delu smo pri bolnikih in kontrolah analizirali polimorfizme posameznih nukleotidov (SNP) v genih, ki so vključeni v obrambo pred oksidativnim stresom (GSTM1, GSTT1, GSTP1, SOD2, CAT in GPX1), vnetne poti (TNF, IL1B in IL6) ter delovanje encimov MMP (MMP2, MMP3, MMP9, MMP14). V prospektivni del raziskave smo vključili nezdravljene bolnike, ki smo jih naključno razvrstili za zdravljenje z latanoprostom ali s SLT ter ovrednotili odgovor na zdravljenje po 1,5 meseca. Pri vseh bolnikih smo analizirali SNP v genih, ki so vključeni v antioksidativne in vnetne poti ter za encime MMP. Pri bolnikih zdravljenih z latanoprostom smo analizirali tudi SNP v genih, ki sodelujejo pri farmakodinamiki in farmakokinetiki latanoprosta (CES1,CES1P1, BCHE , SLCO2A1, PTGFR).20222022-10-16 07:15:02Doktorsko delo/naloga142016sl