Zmota pri procesnih dejanjih v kazenskem postopkuJerman, Liza (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) procesno dejanjezmotanapaka voljepravna narava procesnega dejanjajavnopravna narava procesnega razmerjanačelo pravne varnostinačelo pravičnostiProcesna dejanja so ravnanja procesnih udeležencev, ki učinkujejo v kazenskem postopku in jim kazensko procesno pravo predpisuje predpostavke in učinke. Cilj te naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo splošne zakonitosti o tem, kako zmota kot napačna predstava oziroma neskladje med predstavo in izjavljeno voljo vpliva na veljavnost procesnih dejanj obdolženca, sodišča in upravičenega tožilca, ki predstavljajo izjave volje. Z analizo pojma procesnega dejanja je bilo ugotovljeno, da ni mogoča analogna uporaba pravil o zmoti iz kazenskega materialnega prava oziroma civilnega materialnega prava. Iz pojma procesnega dejanja namreč izhaja, da ta ni primerljiv niti s pojmom kaznivega dejanja niti s pojmom pravnega posla, čeprav procesna dejanja predstavljajo izjave volje. Iz pravne narave procesnega dejanja in kazenskega postopka izhaja, da zmota pri procesnih dejanjih ni upoštevna zaradi javnopravne narave razmerij v kazenskem postopku in načela pravne varnosti. Od navedenega pravila obstajajo tudi izjeme, ki so vezane zlasti na procesna dejanja obdolženca in so utemeljene z načelom pravičnosti, vendar pa pri njihovi presoji ni relevantno, ali je bil obdolženec dejansko v zmoti ter ali je zmota vplivala na njegova ravnanja, temveč je presoja možnosti zmote objektivna. Poleg navedenih izjem obstajajo tudi druge s pozitivnim pravom določene situacije, v katerih je posledice procesnih dejanj, ki so bila opravljena v zmoti, mogoče odpraviti – sodišče lahko na primer nekatere svoje odločitve samo spremeni, tožilec in domnevni storilec pa lahko svoja posredna procesna dejanja umakneta, načeloma dokler o njih ni odločeno.20222022-10-13 09:00:24Magistrsko delo/naloga141971sl