Vpliv povečane uporabe razkužil na površinah javnih objektov na bakterijsko odpornostAvsec, Manca (Avtor) Godič Torkar, Karmen (Mentor) Fink, Rok (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvorazkužilaantiseptikiCOVID-19odporne bakterijeUvod: Razkuževanje je postopek, s katerim uničimo mikroorganizme do stopnje, ko ne morejo povzročiti okužb. Pri tem lahko uporabimo namenske pripravke s kemijskimi substancami s protimikrobnim delovanjem – razkužila. S (pre)pogosto, napačno in nekontrolirano uporabo razkužil se lahko povečuje njihova koncentracija v okolju, ki lahko vpliva na razvoj obrambnih mehanizmov ter odpornosti bakterij. Razkuževanje je z letom 2020 zaradi omejevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 (koronavirus) postalo del vsakdana. Razkužujemo površine, ki se jih uporabniki pogosto dotikajo, in tudi roke predvsem pred vstopom v javne objekte. Zaradi nenehne uporabe in izpostavljanja razkužilom med pandemijo je velika verjetnost, da se je odpornost bakterij proti njim v okolju pogosteje pojavljala in tudi prenašala. Namen: Preučiti, ali se je delež proti razkužilom odpornih bakterij, prisotnih na javnih površinah in na koži ljudi, povečal zaradi intenzivnejše uporabe razkužil. Metode dela: Opazovali smo navade uporabnikov glede uporabe razkužil na javnih mestih. Bakterijske seve za testiranje smo vzorčili na javnih površinah in na rokah prostovoljcev. Identificirali smo jih z morfološkimi in biokemijskimi testi. Bakterijsko odpornost proti razkužilom smo ugotavljali z difuzijsko metodo z diski in mikrodilucijsko metodo. Rezultati: Ob vstopu v javne prostore si je ob razkužilni postaji manj kot 50 % uporabnikov razkužilo roke. Največje število bakterij je bilo občutljivih na razkužila, katerih glavne sestavine so bile kvartarne amonijeve spojine (razkužilo A), vodikov peroksid in alkohol (razkužilo C) in vodikov peroksid z bigvanidom (razkužilo F). Pri teh razkužilih smo ugotovili v povprečju največje inhibicijske cone. Najbolj odporne so bile bakterije, osamljene iz razkužilnih doz, zlasti predstavniki rodu Bacillus. Najmanj odporni so bili sevi stafilokokov in mikrokokov. Razprava in zaključek: Uporabniki eno leto po prvem valu epidemije v Sloveniji rok ne razkužujejo redno, kar je lahko posledica dalj trajajoče izpostavljenosti nevarnosti okužbe. Višje skupno število aerobnih mezofilnih bakterij smo ugotovili na površinah, ki niso v stiku z razkužili. Največ bakterij, ki so bile odporne proti testiranim razkužilom, smo osamili iz razkužilnih doz. Tam so bakterije najintenzivneje izpostavljene razkužilom in na njih nimajo vpliva uporabniki, ki si rok ne razkužujejo. Bakterije so bile bolj občutljive za delovanje razkužil, ki vsebujejo več različnih vrst aktivnih komponent.[M. Avsec]20222022-10-12 07:45:34Magistrsko delo/naloga141934sl