Fenomenološki vpogled v kognicijo v mirovanjuMiloševič, Katarina Sinja (Avtor) Repovš, Grega (Mentor) Zager Kocjan, Gaja (Komentor) mirovno stanjedepresivna motnjamožgansko slikanje z magnetno resonancokognicijafenomenološki intervjuEden od nepričakovanih vplivov funkcijskega slikanja možganov na preučevanje kognicije je osredotočanje na stanje mirovanja. Raziskave funkcijske povezanosti v stanju mirovanja so namreč razkrile razmeroma stabilne vzorce povezav med možganskimi področji, ki so pogosto različni pri posameznikih z duševnimi motnjami, kot sta depresija in shizofrenija. Kognitivni procesi, ki potekajo v stanju mirovanja kljub priljubljenosti preučevanja mirovne funkcijske povezanosti, še vedno niso jasno opredeljeni. To odpira možnost, da so opažene razlike v funkcijski povezanosti rezultat drugačnih vsebin kognicije v mirovanju in ne spremenjene strukture možganov ali funkcijskih povezav. V magistrskem delu smo zato želeli pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje in vsebine misli posameznikov v mirovanju ter nasloviti vprašanje, ali se le-te razlikujejo pri osebah z depresijo. Ker snemanje s funkcijsko magnetno resonanco predstavlja specifično okolje, smo preverili tudi, v kakšni meri se doživljanje posameznikov med mirovanjem razlikuje v kontekstu magnetne resonance in izven njega. V študijo je bilo vključenih 21 ljudi, od tega je bilo 10 oseb v preteklosti diagnosticiranih z depresijo, 11 pa ni imelo diagnoze duševne motnje. S prvoosebno tehniko fenomenološkega intervjuja smo zbrali poročanja o doživljanju po tem, ko so osebe mirovale v raziskovalnih prostorih Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. 10 udeležencev (pet z depresijo in pet brez depresije) je mirovalo tudi med hkratnim snemanjem možganov s funkcijsko magnetno resonanco, čemur je ponovno sledil fenomenološki intervju. Za oblikovanje taksonomije doživljajskih kategorij smo uporabili analitični pristop konstruktivistične poskusne teorije. Doživljanje ljudi med mirovanjem se je v naši študiji izkazalo za bolj heterogeno, kot so to prepoznavale predhodne raziskave. Opisna primerjava doživljanja med mirovanjem v magnetni resonanci in izven nje je pokazala, da je bilo doživljanje v nekaterih vidikih drugačno, ko so udeleženci mirovali v magnetni resonanci. Po drugi strani opisna primerjava ni pokazala bistvenih razlik v doživljanju pri osebah z depresijo in osebah iz normativne populacije, kar kaže na možnost, da so prepoznane spremembe v funkcijski povezanosti omrežij med mirovanjem pri osebah z depresijo morda v večji meri odraz sprememb v delovanju možganov kot spremenjeni kogniciji.[K. S. Miloševič]20222022-10-09 07:48:59Magistrsko delo/naloga141845sl