<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141815"><dc:title>Poškodbe pri mladih nogometaših in strategije za njihovo preprečevanje</dc:title><dc:creator>Kuntarič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nogomet</dc:subject><dc:subject>nogometaši</dc:subject><dc:subject>poškodbe mladih nogometašev</dc:subject><dc:subject>obutev</dc:subject><dc:subject>podlaga</dc:subject><dc:description>Nogomet je najbolj razširjena in prepoznavna igra na svetu. Sodobni nogomet je izjemno dinamičen, intenziven in hiter, pogosto pa tudi grob in na meji prekrška. Le-ta od igralcev zahteva izjemne telesne in tehnične sposobnosti. Vadbeni proces mladih nogometašev je usmerjen k zgodnji selekciji in veliki tedenski količini treningov. Prav to pa je največkrat razlog, da je prevalenca poškodb v nogometu velika. Najpogostejše poškodbe v nogometu so poškodbe spodnjih okončin. Menimo, da je njihovo število mogoče zmanjšati s sistematičnim in ustrezno načrtovanim vadbenim procesom, ki vključuje tudi ustrezne preventivne strategije za njihovo preprečevanje. To je še toliko bolj pomembno, kadar je vadbeni proces namenjen otrokom in mladini. 
Namen magistrskega dela je bil analizirati poškodbe mladih nogometašev in predlagati strategije za njihovo preprečevanje. Za preučevanje poškodb pri mladih nogometaših smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen glede na priporočila za epidemiološke študije v športni znanosti. Vprašalnik je vključeval antropometrične in demografske spremenljivke ter spremenljivke, ki so bile namenjene ugotavljanju nogometnih poškodb. Podatke smo statistično izračunali s programom IBM SPSS za Windows. Pri tem smo opisnim podatkom izračunali frekvence in relativne frekvence; povezanost med spremenljivkami pa smo ugotovili z izračunom Pearsonove korelacije ob 5% stopnji tveganja α.
Ugotovili smo, da so anketiranci najpogosteje utrpeli poškodbe spodnjih okončin, med katerimi so prevladovali zvin gležnja, poškodba kolena, sprednje in zadnje stegenske mišice ter dimelj. Ugotovili smo, da se incidenca poškodb povečuje s starostjo nogometašev, kakor tudi z leti treniranja. Največ poškodb so utrpeli tisti, ki so opravili največ treningov tedensko, ter tisti, ki so v nogometu najuspešnejši. Ugotovili smo tudi, da je bila uporaba nogometnih čevljev s kovinskimi čepi povezana z večjo pojavnostjo poškodb. 
Nogometnim strokovnjakom priporočamo, da vadbeni proces mladih nogometašev izvajajo skladno z doktrino telesnega napora. Pri tem naj upoštevajo ustrezno doziranje treninga in počitka. Pozornost naj namenijo predvsem kakovosti izvedbe treninga in ne njegovi preveliki količin. Menimo, da je predoziranje treningov in tekem razlog za utrujenost in pretreniranost mladih nogometašev, kar lahko vodi v veliko število poškodb. Za preprečevanje poškodb pa je zelo pomembna tudi uporaba ustrezne nogometne obutve. Mladim nogometašem priporočamo, da tako na umetni, kot naravni travi uporabljajo čevlje s plastičnimi čepi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:16:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141815</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
