<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141812"><dc:title>Vpliv pripravkov iz humane amnijske membrane na izbrane signalne poti epitelijsko – mezenhimskega prehoda normalnih in rakavih urotelijskih celic</dc:title><dc:creator>Janev,	Aleksandar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erdani Kreft,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>humana amnijska membrana</dc:subject><dc:subject>normalne in rakave urotelijske celice</dc:subject><dc:subject>protirakavo delovanje</dc:subject><dc:subject>homogenat</dc:subject><dc:subject>izvleček</dc:subject><dc:description>Rak sečnega mehurja je deseto najpogostejše rakavo obolenje na svetu. Uporaba humane amnijske membrane (hAM) za zdravljenje raka je ena od perspektivnih idej, ki se je pojavila v zadnjih letih. Cilj doktorske disertacije je bil proučiti celično-biološke mehanizme protirakavega delovanja homogenata in izvlečka hAM na modelih raka in normalnega sečnega mehurja in vitro. Z uporabo različnih molekularnih in mikroskopskih metod smo ugotovili, da pripravka iz hAM zmanjšata izražanje označevalcev fokalnih stikov, migracije, invazije in proliferacije mišično invazivnih urotelijskih celic T24 in neinvazivnih urotelijskih celic papiloma RT4. Dokazali smo, da je eden izmed mehanizmov protirakavega delovanja pripravkov iz hAM inhibicija FAK in p-FAK ter posledično zmanjšanje izražanja genov in proteinov, ki so del signalne poti PI3K/Akt/mTOR v rakavih urotelijskih celicah T24. Poleg tega smo dokazali, da homogenat hAM v mišično invazivnih urotelijskih celicah T24 in urotelijskih celicah papiloma RT4 zavre izražanje proteinov, ki so vpleteni v reorganizacijo aktinskega citoskeleta. Naša raziskava je potrdila, da pripravka iz hAM nimata škodljivega učinka na normalne urotelijske celice. Ugotovili smo, da proučevana pripravka iz hAM delujeta na več molekularnih tarč karcinogeneze, na osnovi česar menimo, da imata potencial za uporabo, kot dodatni protirakavi učinkovini, v večtarčni intravezikalni terapiji po transuretralni resekciji tumorjev sečnega mehurja.</dc:description><dc:publisher>[A. Janev]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-09 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141812</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
