Joga kot komplementarni pristop pri delu z učenci z avtističnimi motnjamiKrančan, Nika (Avtor) Lipec Stopar, Mojca (Mentor) Bezenšek, Ana (Komentor) jogaAvtistične motnje so najhitreje naraščajoča skupina razvojnih motenj, za katere so značilne kvalitativne abnormnosti v vzajemnih socialnih interakcijah in vzorcih komunikacije ter utesnjen, stereotipen, ponavljajoč se repertoar interesov in aktivnosti. Ob naraščanju števila otrok z AM se starši, pedagoški delavci in drugi strokovnjaki soočajo z izzivi nudenja ustrezne podpore ter pomoči posameznikom z AM. V zadnjem času postaja joga tema interesa komplementarne oz. dopolnilne intervencije in dodatne podpore učencem z AM. Joga je način vadbe, s katero vplivamo na telo, dihanje in duševnost, da lahko delujejo v ravnovesju. Njen namen je doseganje notranjega miru, ki je neodvisen od notranjih in zunanjih pritiskov. Raziskave joge in njenih učinkov na posameznike z AM so omejene, vendar le-te kažejo na vrsto koristi. Joga je lahko učinkovita za učence z AM predvsem zato, ker ponuja rutino, strukturo in minimaliziranje motečih dražljajev, kar ustvarja varno okolje za učenje. Ker v slovenskem prostoru še ni raziskav, ki bi obravnavale jogo kot učinkovito komplementarno obravnavo učencem z AM, smo na podlagi pregleda ugotovitev dostopnih raziskav in prebrane literature oblikovali program joge, ki sledi potrebam učencem z AM. To pomeni, da program zajema vaje joge, ki spodbujajo razvoj področij primanjkljajev oseb z AM, tj. socialno vedenje, prilagoditveno vedenje in pozornost, prav tako pa upošteva didaktično-metodične prilagoditve za delo z omenjeno populacijo. Oblikovan program smo individualizirali potrebam izbranega učenca in preverili njegovo učinkovitost v desetih srečanjih. Nato smo oblikovan program joge evalvirali in ga skušali predstaviti učiteljem joge, ki ne poznajo značilnosti učencev z AM, kot tudi specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, ki nimajo toliko izkušenj z jogo. Raziskava tako predstavlja opisan primer možnosti za enakovredno vključevanje učencev z AM v programe joge. Ugotovili smo, da je strukturirano okolje joge, ki vključuje petje manter, dihalne tehnike, vadbo asan in globoko sprostitev, vplivalo na nekatere glavne simptome AM. Opazili smo, da so k napredku socialnega vedenja, prilagoditvenega vedenja in pozornosti pripomogle predvsem prilagoditve, ki so izhajale iz uveljavljenih načinov poučevanja učencev z AM. Rezultati raziskave so pokazali, da je napredek na področjih primanjkljajev AM potekal sočasno. Učenec je dosegel znatne spremembe socialnega vedenja na področju govora, delitve interesov in čustev, prilagoditve vedenja socialnim okoliščinam, očesnega kontakta, uporabe obrazne mimike, motiviranosti izven specifičnega interesa ter razumevanja pohval. Velik napredek prilagoditvenega vedenja je dosegel na področju stresa ob spremembah, stresa v novih socialnih interakcijah, prehodov med dejavnostmi, samostimulirajočega vedenja, umirjenosti ob neistosti in na področju odsotnosti ponavljanja fraz. Znatne spremembe pozornosti pa je učenec dosegel na področju inhibicije, vztrajnosti, sledenja navodilom in dokončanja nalog, vzdrževanja pozornosti, osredotočenosti na celoto, sledenja dogajanju ter na področju osredotočenosti na bistvo.20222022-10-08 03:27:23Magistrsko delo/naloga141771sl