Karōshi: Negativne posledice japonske delovne etikeFlego, Deni (Avtor) Visočnik, Nataša (Mentor) karōshisararimankonfucianizeminternacionalizacijadelovna etikaJaponska je država z dolgo zgodovino in močno tradicijo. Ob vstopu na globalni oder se je morala zelo hitro prilagoditi spremembam, ki so nastale zaradi mednarodnega sodelovanja, nastopa novega političnega sistema in globalizacije ekonomije, hkrati pa obdržati svojo identiteto. Japonska to počne z modernizacijo tradicionalnih vrlin. Po drugi svetovni vojni se je osredotočila na ekonomski razvoj. V japonskih podjetjih so se pojavili t. i. sararimani, razred pisarniških delavcev velikih korporacij. Ti delavci so znani po zelo visoki predanosti svojemu podjetju, kar pokažejo z opravljanjem številnih delovnih ur in žrtvovanjem svojega osebnega življenja. Posledično zaradi izčrpanosti razvijejo razna kardiovaskularna obolenja ali pa psihološke težave, ki vodijo v smrt. Takšni smrti pravimo karōshi ali pa karōjisatsu. V nalogi sem poskušal dokazati, da je karōshi posledica konfucijanskega vpliva in oslabitve sindikatov. Japonska je zaradi stagnacije ekonomije bila primorana spremeniti odnos do delovne sile, posledica tega so bile slabše delovne in zaposlovalne razmere. Ker imajo japonski delavci naučene in ponotranjene konfucijanske vrline, skladno s katerimi želijo ugoditi ekonomskim zahtevam države, prihaja med njimi do stresa in zdravstvenih problemov. Po poku ekonomskega balončka je japonska ekonomija prešla v obdobje stagnacije, kar je povzročilo povečanje števila prekarnih delavcev in vse manj zaposlitev za nedoločen čas. Glede na to se je Japonska poskušala razširiti na globalni trg. Da bi to dosegla, pa potrebovala tujce, ki bodo v japonskih podjetjih delovali kot posredniki z ostalimi državami ali pa iz drugih držav prinesli inovacije.20222022-10-07 07:45:13Diplomsko delo/naloga141749sl