<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141733"><dc:title>Odškodninska odgovornost za poseg v zasebnost ter v čast in dobro ime</dc:title><dc:creator>Mravljak,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasebnost</dc:subject><dc:subject>čast in dobro ime</dc:subject><dc:subject>svoboda izražanja</dc:subject><dc:subject>osebnostne pravice</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>kolizija človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>praktična konkordanca</dc:subject><dc:description>Pravica do zasebnosti ter do časti in dobrega imena je do svobode izražanja v razmerju medsebojnega omejevanja. To pomeni, da se lahko vsako od teh pravic neovirano izvršuje dokler ne pride do trka z nasprotno pravico. V primeru takšnega trka oziroma kolizije med dvema pravicama enakega ranga, je treba določiti, kako se posamezna pravica lahko uresničuje, da ne pride do neupravičenega prikrajšanja. Če nosilca nasprotujočih si pravic glede tega ne moreta najti konsenza, lahko tisti, ki meni da je bil oškodovan, zaprosi za sodno varstvo. Sodišče bo moralo nato ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin primera opraviti nalogo miselnega tehtanja med obema pravicama in odločiti, ali je prišlo do protipravnega posega. 

Magistrsko diplomsko delo bi se na splošno lahko razdelilo na dva dela, en bolj teoretični in drug bolj praktični. V prvi del sodi analiza ustavnopravnih in materialnopravnih temeljev vseh treh relevantnih pravic (zasebnost, čast in dobro ime ter svoboda izražanja), različni načini pravnega varstva dobrin, ki spadajo v skupino osebnostnih pravic, s poudarkom na odškodninskem, in teoretični pristop do tehtanja med pravicami. Drugi del na kar se da sistematični način prikaže nabor relevantnih okoliščin, ki imajo odločilni vpliv na rezultat tehtanja, s pomočjo resničnih primerov iz domače in tuje sodne prakse. Te kriteriji so do neke mere enotni za posege v zasebnost ter v čast in dobro ime, vseeno pa ima vsaka posamezna dobrina neke svoje specifike. Kot povezovalni element so na začetku predstavljene tudi tri primerjalnopravne ureditve. Delo kot celota preko teoretičnih osnov in praktične nadgradnje prikaže trenuten odnos družbe do zasebnosti ter časti in dobrega imena.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-06 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
