<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141731"><dc:title>Odškodninska odgovornost za pohodne površine</dc:title><dc:creator>Robas,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krivdna odgovornost</dc:subject><dc:subject>objektivna odgovornost</dc:subject><dc:subject>dolžna skrbnost</dc:subject><dc:subject>deljena odgovornost</dc:subject><dc:description>Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se odgovornost za pohodne površine presoja po pravilih o krivdni odgovornosti. Za pohodne površine odgovarjajo tako država in občine kot zasebni subjekti, njihova dolžnost pa je poskrbeti, da pohodna površina za posameznika ne pomeni nevarnosti. Dolžnostno ravnanje odgovornih subjektov ni vedno natančno predpisano, zato sodišča pravila o dolžnostnem ravnanju črpajo iz konkretnih okoliščin. Pomembno je tudi ravnanje oškodovanca, ki mora ravnati s skrbnostjo s kakršno bi ravnala povprečna oseba v enakih okoliščinah. Če gre za nevarnost, ki se ji oškodovanec s še tako skrbnim ravnanjem ne more izogniti, je odgovornost praviloma ugotovljena. Sodišča pri presoji upoštevajo tudi kakšnemu krogu oseb je namenjena uporaba neke površine. Če gre zasebno okolje posameznika v katerega je prostovoljno prišel oškodovanec, se od njega zahteva nižja stopnja skrbnosti. Višja stopnja skrbnosti se zahteva, ko gre za površine na katerih je mogoče pričakovati večji krog ljudi.</dc:description><dc:publisher>[M. Robas]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-06 09:00:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
