Problematika obdavčitve stalne poslovne enote s poudarkom na digitalnem poslovanjuŠinkovec, Anja (Avtor) Podlipnik, Jernej (Mentor) stalna poslovna enotadigitalizacija gospodarstvadavek na digitalne storitveukrepi BEPSdvostebrna rešitevZaradi digitalizacije gospodarstva prihaja do oblikovanja novih poslovnih modelov in s tem novih izzivov na področju obdavčenja, ki jih je smiselno nasloviti zaradi posebnih značilnosti digitalnih podjetij. Pravila za njihovo obdavčitev sicer še vedno temeljijo na pravilih, ki so bila oblikovana za tradicionalna podjetja iz začetka 20. stoletja. Slednja temeljijo predvsem na pomembnosti fizične prisotnosti, ki pa za digitalna podjetja ni več bistvena, saj se mnoge storitve lahko opravljajo na daljavo in brez kakršnekoli fizične prisotnosti podjetja v državi, kjer so njegove stranke. Z namenom pravičnejše obdavčitve novih oblik poslovanja se pojavljajo nove pobude in sprejemajo rešitve v okviru OECD, EU in na ravni posameznih držav. Na ravni EU sta bila leta 2018 pripravljena predloga dveh direktiv, ki sta predvidela vzpostavitev novega davčnega režima, veljavnega zgolj za digitalna podjetja. Eden od predlogov v okviru dolgoročne rešitve zajema vključitev pojma »pomembne digitalne prisotnosti« k obstoječi opredelitvi stalne poslovne enote, ta pa bi bila izkazana ob preseganju določenega deleža skupnih prihodkov, števila uporabnikov v državi članici ali števila poslovnih pogodb. Zaradi pomanjkanja soglasja predloga nista bila sprejeta. Kljub temu pa so posamezne članice EU že sprejele novo davčno zakonodajo, ki ureja uvedbo davka na določene digitalne storitve. Večina držav je to zakonodajo sprejela kot začasen ukrep, dokler ne pride do soglasja na mednarodni ravni. Največji premiki v smeri širokega mednarodnega soglasja za rešitev navedene problematike se trenutno dogajajo v okviru OECD. Leta 2021 je bila na podlagi številnih predlogov in razprav sprejeta Izjava o dvostebrni rešitvi, ki v okviru prvega stebra določa novo pravilo zavezanosti za davek s prerazporeditvijo dobička multinacionalk, ki imajo svetovni promet večji od 20 milijard evrov in dobičkonosnost nad 10 %. S tem se del dobička prerazporedi tudi v tiste države, v katerih podjetje nima fizične prisotnosti. Če bo do soglasja dejansko prišlo, bo naveden ukrep sicer predstavljal odmik od pomembne fizične prisotnosti, a bo veljal zgolj za ozko skupino multinacionalnih podjetij. Tako bo tudi v prihodnosti ključno nadaljevati z iskanjem rešitev na mednarodni ravni, ki bodo bolj celovito naslavljale izzive, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo. Ob tem bi se morali odločevalci izogniti novim administrativnim ukrepom, ki bi dodatno obremenili podjetja, in se osredotočiti na iskanje pravičnih rešitev za različno velike države, na sprejemanje ukrepov, ki kljub dodatnim davčnim bremenom ne bodo zavirali inovacij in na naslavljanje problema prenosa stroškov dodatne obdavčitve na potrošnike.[A. Šinkovec]20222022-10-06 09:00:02Magistrsko delo/naloga141730sl