<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141720"><dc:title>Neprimerno vedenje uporabnikov do delovnih terapevtov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Žvižaj,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>neustrezno obnašanje</dc:subject><dc:subject>nasilje na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>klienti</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Neprimerno vedenje s strani uporabnikov do zdravstvenih delavcev, še posebej delovnih terapevtov, je tema, o kateri v zdravstvu ni dovolj govora. Definirano je kot vedenje, ki ne spoštuje in upošteva dostojanstva druge osebe. Sem spadajo fizično, psihično in verbalno nasilje ter neprimerno spolno vedenje. Neprimerno vedenje se najpogosteje pojavlja na področju motenj v duševnem zdravju, pri osebah s kognitivnimi okvarami in pri osebah z demenco. Najpogostejša oblika neprimernega vedenja s strani uporabnikov do zdravstvenih delavcev, tudi delovnih terapevtov, je neprimerno spolno vedenje. Posledice, ki jih ima neprimerno vedenje na delovne terapevte, se kažejo tako na psihičnem kot tudi fizičnem zdravju. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšne izkušnje imajo delovni terapevti v Sloveniji z neprimernim vedenjem uporabnikov. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih šest delovnih terapevtov, zaposlenih na  različnih področjih, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje. Rezultati: Iz kvalitativne vsebinske analize smo oblikovali štiri kategorije: neprimerno vedenje v zdravstvu in delovni terapiji, izkušnje z neprimernim vedenjem, doživljanje neprimernega vedenja, podpora delovnega okolja in predlogi. Ugotovili smo, da so imeli vključeni delovni terapevti največ izkušenj z verbalnim nasiljem, s katerim se zaposleni na področju motenj v duševnem zdravju srečujejo skoraj vsakodnevno. Najpogostejši občutki, ki so jih delovni terapevti ob takšnih dogodkih doživljali, so bili nemoč, slaba volja, negativni občutki, prizadetost. Ob pojavu neprimernega vedenja so reagirali v skladu s protokolom, ki ga imajo vzpostavljenega na instituciji. Razprava in zaključek: V razpravi smo naše rezultate povezali z do sedaj znano literaturo na področju neprimernega vedenja do delovnih terapevtov. Omenjena problematika se na nekaterih področjih dela v delovni terapiji pojavlja pogosteje kot na drugih. Potrebno se je zavedati, da je vsako neprimerno vedenje uporabnikov, čeprav je posledica bolezni, nedopustno in zahteva ustrezno ukrepanje. Za učinkovitejše reševanje problematike bi bilo potrebno o temi ozaveščati že v času študija in pripravništva ter organizirati izobraževanja v posameznih institucijah. Zaradi pomanjkanja raziskav bi bilo potrebno nadaljnje bolj poglobljeno raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>[V. Žvižaj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-06 07:46:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
