<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141682"><dc:title>Ekonomska upravičenost naložbe v nov hlev za pitovne piščance</dc:title><dc:creator>Pižorn,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>pitovni piščanci</dc:subject><dc:subject>hlevi</dc:subject><dc:subject>naložbe</dc:subject><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:description>V nalogi smo naredili ekonomsko analizo dveh različnih hlevov za pitovne piščance. Hleva se razlikujeta po sistemu uhlevitve in tehnologiji reje. Analizirali smo donosnost obeh naložb, pri tem pa smo predpostavili tri različne scenarije. S tem smo poizkušali zajeti različne pogoje in posredno izvesti tudi občutljivosti enega in drugega projekta. Tako smo spreminjali število turnusov, spremembo prodajne cene in spremembo proizvodnih stroškov. Pri izvedeni analizi smo ugotovili, da največjo donosnost prinaša hlev pri varianti A, kljub večjim začetnim vlaganjem. Slabše ekonomske rezultate pa bi dosegli pri varianti B, ki ima sicer nižja začetna vlaganja. Pri varianti A, kjer je kapaciteta hleva 27.115 živali se izkaže, da zahtevano stopnjo donosa 6 % dosežemo že pri šestih turnusih letno (ISD je 6,1 %). Pri varianti B pa bi morali za primerljiv poslovni rezultat izvesti 7 turnusov. Pri tem bi dosegli sicer 6,4 % interno stopnjo donosa. Pričakovano se izkaže, da imajo tako prodajne cene, kot tudi stroški zelo pomemben vpliv na upravičenost izvedbe ene ali druge naložbe. Ob enakih pogojih sprememb (15 %) se izkaže, da je varianta A, manj občutljiva in bi jo predlagali za izvedbo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-05 07:16:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141682</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
