<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141673"><dc:title>Analiza dodane vrednosti pridelave senenega mleka na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo</dc:title><dc:creator>Gabrovšek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavan,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Senena reja</dc:subject><dc:subject>trajnostna pridelava hrane</dc:subject><dc:subject>seneno mleko</dc:subject><dc:subject>seneno meso</dc:subject><dc:subject>sušilna naprava</dc:subject><dc:subject>kondenzacijska sušilna naprava</dc:subject><dc:description>V današnjem času se pojavljajo vedno večje težnje po trajnostni pridelavi hrane. Eden od takšnih načinov je senena reja, kjer priredimo seneno mleko in seneno meso. Poleg tega, da je tovrstna reja običajno bolj trajnostna in izdelki kakovostnejši se lahko prodajajo po višji ceni. To je odlična priložnost za kmetije, ki imajo večje proizvodne stroške. Med takšne uvrščamo tudi hribovsko-gorske kmetije. V sklopu naloge smo izdelali načrt preusmeritve kmetije Gabrovšek iz konvencionalne v seneno rejo. Hkrati smo določevali kriterije, ki so pomembni pri takšni odločitvi. Te kriterije smo v nadaljevanju uporabili za oblikovanje modela. Z uporabo modela lahko katerakoli kmetija ugotovi, ali ima večji ali manjši potencial za preusmeritev v seneno rejo. Model smo uporabili na 17 kmetijah z območja zadruge M Sora Žiri. Rezultati kažejo, da je 47 % kmetij primernih za preusmeritev, 35 % kmetij srednje primernih in 18 % kmetij slabše primernih. Nobena od sodelujočih kmetij ni bila kategorizirana kot neprimerna za preusmeritev. S podatki iz modela smo ocenili, ali je zadruga zmožna zagotoviti primerno količino mleka za vzpostavitev senene linije v izbrani mlekarni. Rezultati kažejo na to, da zadruga s trenutnim številom kmetij, ki bi bile pripravljene na preusmeritev v seneno rejo, ni sposobna zagotavljati zadostne količine mleka (tj. 4,5 milijona litrov mleka letno). Ugotovili smo, da ima senena reja veliko prednosti: (i) višja odkupna cena izdelkov, (ii) posledično omogoča obstoj kmetij na hribovsko-gorskih območjih in (iii) ohranjanje biotske pestrosti. Vseeno se moramo zavedati tudi pomanjkljivosti in nevarnosti, če kmetija za takšno rejo ni primerna. Torej seneno rejo lahko opredelimo kot trajnostno a le pod določenimi pogoji.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-05 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
