Toksikokinetika bisfenola A pri ovcah in njegov vpliv na spolne organe ovnov v pubertetiŠturm, Sabina (Avtor) Cerkvenik Flajs, Vesna (Mentor) Švara, Tanja (Komentor) fenoli – analizetoksikokinetikakromatografijatekočinskakemijske analize krvimleko – analizeurin – analizefeces – analizereprodukcijamodonadmodekovceNamen prvega sklopa doktorske naloge je bil preučiti toksikokinetične (TK) parametre pri ovci in ovnih pasme istrska pramenka po zaporednem dietarnem in podkožnem vnosu bisfenola A (BPA). Za določanje koncentracije prostega in celokupnega BPA v krvni plazmi, mleku, urinu in iztrebkih ovce ter za določanje koncentracije celokupnega BPA v krvni plazmi ovnov smo razvili in validirali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti na obrnjeni stacionarni fazi ter s fluorescenčno detekcijo. V prvi, pilotni raziskavi, opravljeni na eni ovci v laktaciji s sesnim jagnjetom, smo na podlagi meritev koncentracije prostega in celokupnega BPA v krvni plazmi z neprostorsko TK analizo izračunali osnovne TK parametre po dietarnem in podkožnem vnosu v odmerku 100 µg/kg t. m./dan in ugotovili, da je način vnosa vplival na TK parametre prostega BPA pri ovci. Po dietarnem vnosu je bila izpostavljenost ovce prostemu BPA manjša in krajša – površina pod koncentracijsko krivuljo v krvni plazmi (AUC) je bila 1,28?µg?h/l v primerjavi s podkožnim vnosom, pri katerem je bila AUC prostega BPA 33,3?µg?h/l. TK profila celokupnega BPA pa sta si bila zelo podobna. Z razvojem prostorskega TK modela smo ocenili, da se je v mleko izločilo manj kot 0,1 % odmerka, ki ga je prejela ovca, ne glede na način vnosa. V urinu ovce smo izmerili zelo nizke vrednosti prostega BPA in visoke vrednosti celokupnega BPA. V iztrebkih ovce smo izmerili zelo nizke vrednosti prostega in celokupnega BPA. Po štirikrat manjšem odmerku, ki so ga prejeli ovni, smo v krvni plazmi določili tudi približno štirikrat manjšo najvišjo koncentracijo (Cmax) celokupnega BPA. Namen drugega sklopa doktorske naloge je bil preučiti vpliv dvomesečne dietarne izpostavljenosti v odmerku BPA 25 µg/kg t. m./dan na spolne organe ovnov v puberteti. Med tretirano skupino in kontrolno skupino ovnov nismo ugotovili statistično značilnih razlik v telesni masi, masi mod, pogostosti ali jakosti histopatoloških sprememb v modih in nadmodkih, v kvalitativnih lastnostih semenčic ter koncentraciji semenčic v nadmodkih in semenovodih. Prav tako nismo ugotovili statistično značilnih razlik v premeru in površini zvitih semenskih kanalčkov. Statistično značilno razliko smo ugotovili le pri višini zarodnega epitela zvitih semenskih cevk, ki je bila nižja pri tretiranih ovnih.20222022-10-05 07:15:30Doktorsko delo/naloga141671sl