Makedonščina, bolgarščina in albanščina znotraj balkanske jezikovne zvezeTrifunović, Aleksandar (Avtor) Šekli, Matej (Mentor) Subiotto, Namita (Mentor) Božović, Đorđe (Mentor) makedonščinabolgarščinaalbanščinatipološko jezikoslovjejezikovne zvezebalkanska jezikovna zvezabalkanizmirelativna kronologijaJezikovne zveze so jezikoslovni fenomen, ki je prisoten na vseh celinah (razen Antakrtike). Gre za podobnosti, ki najpogosteje zajemajo oblikoskladenjsko raven in so posledica dolgega sožitja med govorci različnih jezikov, v situacijah ko na določenem prostoru ni jezika, ki bi ga lahko označili kot lingua franca. Jezikovna zveza, ki ima najdaljšo tradicijo raziskovanja je balkanska jezikovna zveza, ki jo tvorijo jeziki iz različnih skupin indoevropskih jezikov: slovanske, albanske, romanske, grške, indo-iranske in tudi turščina, ki je predstavnica turške jezikovne družine. Vprašanje porekla balkanizmov je še vedno odprto in pri iskanju odgovora na to vprašanje ima ključno vlogo vzpostavitev relativne kronologije, ki bo pripomogla ne le pri iskanju izvora vsakega balkanizma posebej, ampak tudi pri raziskovanju poti prenašanja balkanizmov iz enega jezika v druge. To magistrsko delo se osredotoča na makedonščino, bolgarščino in albanščino, tri najbolj balkanizirane jezike, in predstavlja šest balkanizmov: postpozitivni določni člen, sovpad rodilnika in dajalnika, podvojitev premega predmeta, izgubo nedoločnika, tvorbo prihodnjika s pomožnim glagolom hoteti in tvorjenje preteklika s pomožnim glagolom imeti. Ti balkanizmi so predstavljeni prvič na sinhroni ravni v standardnih jezikih, nato pa poskuša vzpostaviti njihovo relativno kronologijo v teh jezikih.[A. Trifunović]20222022-10-04 07:47:49Magistrsko delo/naloga141653sl