Primerjava risbe človeške figure učencev z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji in učencev značilnega razvojaPristavec, Kaja (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Podobnik, Uršula (Komentor) likovno izražanjeRisba je otrokov način sporazumevanja z okolico. Z vsakim likovnim izdelkom otrok izraža samega sebe, hkrati pa je likovno izražanje tudi prikaz in pridobivanje novih spretnosti. Razvoj otroške risbe je povezan s kognitivnim razvojem otroka in poteka skozi določene faze (od faze čečkanja, ki ji sledi simbolna faza, do realistične faze). Na simbolni stopnji otrok začne risati sheme, ki predstavljajo predmete. Takrat se začne razvijati tudi otrokova risba človeške figure, ki jo v simbolni fazi najpogosteje riše. Otrokovo risbo človeške figure lahko povežemo tudi z njegovo intelektualno dozorelostjo, saj pri otrocih z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji opazimo upočasnjen razvoj tudi na področju risbe človeške figure. Čeprav bistvo otrokovega likovnega izražanja ni kvantitativno merjenje likovnih dosežkov, pa lahko s pomočjo zavedanja pedagogov, za kakšne razlike gre pri likovnem izražanju učencev z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji glede na učence v rednih osnovnih šolah, pripomoremo k bolj učinkovitemu in posamezniku prilagojenemu doseganju ciljev na likovnem področju otrokovega izražanja. Z raziskavo v okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, kakšne razlike se pojavljajo pri risbi človeške figure med učenci z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji in učenci značilnega razvoja. Vzorec je sestavljalo 13 učencev, od tega je 6 učencev, ki obiskujejo prilagojen program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom – NIS (3 učenci iz 3. razreda in 3 učenci iz 6. razreda) ter 7 učencev, ki obiskujejo redno osnovno šolo – ROŠ (4 učenci iz 3. razreda in 3 učenci iz 6. razreda), ki so sestavljali skupini, v okviru katerih je potekalo zbiranje empiričnega gradiva. V vsaki skupini smo v razmiku enega tedna izvedli po 2 srečanji, ki so potekala v istem mesecu. Učenci vsake izmed skupin so narisali dve risbi - risbo stoječe človeške figure in človeške figure v gibanju po spominu (prvo srečanje) ter risbo stoječe človeške figure in človeške figure v gibanju po predhodnem neposrednem opazovanju in s predhodnim ozaveščanjem določenih značilnosti človeške figure (drugo srečanje). Risbe učencev, ki smo jih razdelili v 4 skupine (ROŠ3, NIS3, ROŠ6 in NIS6), smo točkovali s Testom risanja človeka (Goodenough, 1926), nato pa vsako risbo še kvalitativno analizirali. Med učenci ROŠ3 in NIS3 lahko pri analizi rezultatov opazimo razlike med povprečjem doseženega števila točk na Testu risanja človeka pri risbi 1 in risbi 2. Med skupino učencev ROŠ6 in NIS6 večjih razlik med povprečjem doseženega števila točk pri risbi 1 in risbi 2 ne opazimo. Pri mlajših učencih (3. razred) smo ugotovili, da se kompleksnost risbe razlikuje glede na program osnovne šole (ROŠ ali NIS), ki ga učenec obiskuje. Pri starejših učencih razlika ni tako očitna (6. razred), kar bi lahko pripisali že bolj oblikovanemu lastnemu likovnemu izrazu, ki vpliva na način risanja. Razlike med risbami so zato bolj individualne in manj očitne pri primerjavi skupin učencev značilnega razvoja in učencev z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji. Pri treh učencih od štirih v skupini ROŠ3 je napredek na risbi 2 glede prikaza figure v gibanju v primerjavi z risbo 1 opazen, medtem ko manjši napredek lahko opazimo zgolj pri enem učencu od treh v skupini NIS3. Pri vseh učencih iz obeh skupin ROŠ6 in NIS6 pa je ta napredek jasno viden. V risbah učencev iz ROŠ in NIS najdemo podobne izboljšave, nekatere pa so popolnoma individualne in podrobno razložene v posameznih analizah in interpretacijah risb.20222022-10-04 03:13:53Magistrsko delo/naloga141646sl