Merjenje e-zdravstvene pismenosti bolnikov s sladkorno boleznijoJerman, Tjaša (Avtor) Horvat, Nejc (Mentor) sladkorna bolezene-zdravstvena pismenostvprašalnikE-zdravstvena pismenost je sposobnost iskanja, razumevanja in ocenjevanja zdravstvenih informacij z internetnih virov ter uporabe pridobljenega znanja za reševanje zdravstvenih težav. Internet velja za enega najpomembnejših virov zdravstvenih informacij, vendar hkrati lahko vsebuje veliko nepreverjenih, lažnih in celo potencialno nevarnih informacij, zaradi česar je izjemno pomembna e-zdravstvena pismenost. Namen magistrske naloge je bil raziskati e-zdravstveno pismenost na vzorcu prebivalcev Slovenije s sladkorno boleznijo, da bi ugotovili, kako iščejo z zdravjem povezane informacije na internetu. E-zdravstveno pismenost smo ocenili z že prevedenim in uveljavljenim vprašalnikom eHEALS-E. Sestavljen je iz 32 postavk, anketiranci pa so na dane trditve odgovarjali po Likertovi lestvici strinjanja. Vprašalnik smo preko Fakultete za farmacijo po navadni pošti poslali 1870 članom Zveze društev diabetikov Slovenije. Po približno dveh mesecih smo dobili 804 vrnjenih vprašalnikov. 337 vrnjenih vprašalnikov za nadaljnjo analizo ni bilo primernih, saj anketiranci niso ustrezali kriteriju za izpolnjevanje vprašalnika. Dobili smo torej 468 odgovorov, primernih za analizo, kar predstavlja 25 % odziv; prevladovale so ženske (57,7 %), srednja vrednost starosti pa je bila 68 let. Najprej smo s potrditveno faktorsko analizo preverili veljavnost 6-dimenzionalne strukture vprašalnika, nato pa smo podatke obdelali z metodami za opisno statistiko, da smo dobili pregled nad odstotkovno in frekvenčno strukturo odgovorov glede na posamezne postavke oziroma faktorje. Prepoznavanje kakovosti in pomena ter razumevanje informacij sta se izkazala kot najmanj razvita faktorja eHEALS-E vprašalnika, kar pomeni, da imajo anketiranci največ težav s prepoznavanjem kakovosti in pomena zdravstvenih informacij, pridobljenih z interneta ter razumevanjem le teh. Z multiplo linearno regresijo smo ugotavljali vpliv sociodemografskih spremenljivk na e-zdravstveno pismenost. Statistično značilen vpliv na e-zdravstveno pismenost so imele sledeče sociodemografske spremenljivke: starost, regija, dohodek, tip sladkorne bolezni in ocena trenutnega zdravstvenega stanja. Starejši so izkazovali nižjo e-zdravstveno pismenost. Posamezniki iz Koroške, Savinjske in Goriške regije so bili manj e-zdravstveno pismeni kot tisti iz Podravske regije. Prav tako je nižjo stopnjo e-zdravstvene pismenosti napovedoval nižji dohodek. Anketiranci s sladkorno boleznijo tipa 1 so se izkazali za bolj e-zdravstveno pismene. Višja kot je bila samoocena trenutnega zdravstvenega stanja, višja je bila e-zdravstvena pismenost. Zaključujemo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o strategijah, kako v izobraževanje bolnikov s sladkorno boleznijo implementirati pridobivanje kompetenc, predvsem glede prepoznavanja kakovosti in pomena informacij pri iskanju z zdravjem povezanih informacij z internetnih virov. Še posebej bi se morali posvetiti starejšim bolnikom, tistim z nižjim dohodkom ter sladkorno boleznijo tipa 2.20222022-10-03 10:27:09Magistrsko delo/naloga141638sl