<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141591"><dc:title>Emisije v predoru in njihov vpliv na okolje</dc:title><dc:creator>Kenda,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Likar,	Jakob	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajfež Bogataj,	Lučka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>cestni predor</dc:subject><dc:subject>vzdolžno prezračevanje</dc:subject><dc:subject>vetrovi s sunki</dc:subject><dc:subject>burja</dc:subject><dc:subject>CFD simulacije</dc:subject><dc:subject>Kennedyjeva enačba</dc:subject><dc:subject>stratifikacija</dc:subject><dc:subject>emisije</dc:subject><dc:subject>povratni tok</dc:subject><dc:subject>zastoj prometa</dc:subject><dc:description>Poleg emisij, ki nastajajo v cestnih predorih ob normalni vožnji, v primeru požara v predoru nastaja še emisija dima. Zmanjševanje koncentracij polutantov v predoru in njihovo širjenje izven predora, je zelo pomembno. Smer toka emisij in dima je v dvosmernih predorih težje predvidljiva, kot v predorih z enosmernim prometom, kjer je smer zračnega toka enolična, kar je posledica batnega učinka, saj se vozila in zračni tok gibljejo v isti smeri prometa. 

V primeru požara v predoru, nastaja povratno gibanje, ki je nezaželeno, odvisno pa je od razmer in dejavnikov v in izven predora. Pomembna je tudi razdelitev zračnega toka v prečnem prerezu predora, ki se kaže v stratifikaciji, kot pomembnem pojavu, v odvisnosti od višine temperature in hitrosti zraka. Posebej je treba izpostaviti, da je stopnja ogroženosti ljudi, ki se v času požara nahajajo v predoru, zelo visoka, kar zahteva hitro in ustrezno ukrepanje nadzornih sistemov v smislu bistvenega zmanjšanja nevarnosti z mobiliziranjem t.i. požarnega scenarija.
 
Postavitev enotnega in splošno veljavnega modela je praktično neizvedljiva, zato si inženirji pomagamo z raznimi numeričnimi simulacijami, ki z uporabo numeričnih metod omogočajo izdelati za prakso sprejemljive približke, tako da so zagotovljene predpisane varnostne zahteve pri upravljanju s požari v različnih predorskih okoljih pri spremenljivih energijskih ravneh moči požarov, ki so posledica intenzivnega gorenja v zaprtih prostorih.

Da se v čim večji možni meri izognemo katastrofalnim posledicam požarov v cestnih predorih, je treba zagotoviti primerne in ustrezne prezračevalne razmere tako, da se najprej v računskih modelih nato pa v projektnih rešitvah in njihovih izvedbah, upoštevajo različni vplivni faktorji, med katere spadajo predvsem hitrosti zunanjih vetrov, intenzivnost in vrste prometnih tokov v predoru, vklapljanje in delovanje ventilatorjev z vsemi pripadajočimi zračilnimi objekti, ipd. Cilj je zagotoviti takšne prezračevalne razmere oz. stratifikacijo predorskega zraka, da ne pride do nevarnega mešanja svežega zraka in dima v času evakuacije ljudi iz predora ali evakuacije v, za te namene, izdelane prostore. Zato je v stroki uveljavljena bistvena zahteva, da se, če je le možno, gradijo dvocevni predori, kjer je v primerih izrednih dogodkov, možna evakuacija v sosednjo predorsko cev skozi prečnike, ki so zgrajeni v predpisanih vzdolžnih oddaljenostih.
  
Cilj raziskovanja je bil, da se s primernimi računskimi modeli in primerjavami s klasičnimi računskimi metodami, ki omogočajo simulacije različnih požarnih scenarijev in tehničnimi rešitvami prezračevanja v cestnih predorih zagotovi, da se vroči dimni plini pod stropom  zadržujejo čim dlje, kar realno omogoča večini udeležencev varen umik iz predora ali sosednjo predorsko cev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 08:30:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
