<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141577"><dc:title>Vloga ekologije v razvoju slovenske družbe v obdobju od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije</dc:title><dc:creator>Klasić,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Božidar	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>onesnaženost</dc:subject><dc:subject>povojna Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>zelena stranka</dc:subject><dc:subject>družbeni problemi</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava razvoj industrije, kmetijstva in turizma Jugoslaviji po petinštiridesetem letu s poudarkom na vprašanju upoštevanja ekoloških vprašanj. Povojna ekonomsko-družbena obnova je bila hitra in agresivna do naravnega okolja, saj njena primarna skrb ni bila ohranjanje neokrnjene narave. Po eni strani je Slovenija ravninsko osiromašena, kar pomeni, da so prebivalstvo in dejavnosti prostorsko zgoščene. Pogoste ozke kotline in rečne doline pa same po sebi omejujejo naravno zmogljivost sprejemanja naravnih emisij in ovirajo samoočiščevanje. Po drugi strani pa je na veliko onesnaženost vplival nepremišljen in ekstenziven razvoj države, ki je temeljil predvsem na težki industriji. Težava jugoslovanske države je bila vladanje prepričanja, da je država prerevna, da bi reševanje okoljskih problemov postavila za prioritetno nalogo razvoja. Ekološka zavest si sicer je pridobila mesto v glavah prebivalk in prebivalcev Slovenije in konec osemdesetih let prejšnjega stoletja dobila tudi mesto v politični igri.</dc:description><dc:publisher>E. Klasić</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 07:48:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141577</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
