Sodelovanje in vztrajanje pacientov z multiplo sklerozo pri zdravljenju z zdravili v SlovenijiŽnidaršič, Kristjan (Avtor) Kos, Mitja (Mentor) Multipla sklerozaAdhereRsodelovanje pri zdravljenjuvztrajanje pri zdravljenjuUvod: Sodelovanje in vztrajanje pri terapiji z imunomodulatornimi zdravili (IMZ) za multiplo sklerozo (MS) je bistvenega pomena pri optimiziranju koristi zdravljenja in kliničnih rezultatov za bolnike. Namen te raziskave je bil ovrednotiti sodelovanje in vztrajanje pri zdravljenju pacientov z MS v Sloveniji ter oceniti vpliv, ki bi ga lahko imeli izbrani dejavniki. Metode: Študija je vključevala bolnike, ki so začeli zdravljenje z IMZ v letih 2011–2014 in so imeli vsaj eno izdajo katerega koli zdravila na recept po 5-letnem opazovalnem obdobju. Iz analize smo izključili paciente, ki so prejeli izdajo natalizumaba. Analizo smo izvedli s programsko opremo AdhereR. Sodelovanje smo ocenili z algoritmom CMA5, z metodo deleža dni, pokritih z zdravilom (PDC), ter nato z metodo ANOVA preverili vplive različnih dejavnikov. Pri sodelovanju smo upoštevali tudi zamenjave IMZ ter paciente opazovali od njihove prve do zadnje izdaje v obdobju 5 let. Paciente smo smatrali kot sodelujoče, če so izkazovali PDC > 80 %. Vztrajanje smo opredelili kot odsotnost zamenjave prvega izdanega IMZ ali brez vrzeli (> 60 dni) med zdravljenjem. Analizo smo izvedli s pomočjo Kaplan-Meierjeve analize preživetja. Vpliv različnih dejavnikov na vztrajanje smo ocenili s testom log-rank. Rezultati: Pet let smo spremljali 316 pacientov s povprečno starostjo 43 let, od katerih je bilo 70,8 % žensk. Njihovo povprečno sodelovanje v obdobju petih let je bilo 82,9 %, pri čemer jih je bilo od 316 69,9 % sodelujočih. Dejavniki, kot so spol, starost in regija, niso imeli statistično značilnega vpliva na sodelovanje in vztrajanje. Po opazovalnem obdobju petih let je bilo vztrajnih še 18,6 % pacientov. Vztrajanje je bilo 33,1 % pri glatiramer acetatu ter 25,0 % pri interferonih beta (1a in 1b, subkutane ter intramusularne aplikacije), medtem ko je bilo nižje pri teriflunomidu (11,1 %), fingolimodu (3,5 %) ter dimetilfumaratu (0 %). Pri injekcijskih IMZ je bilo vztrajanje (31,2 %) bistveno višje, v primerjavi s peroralnimi oblikami (3,5 %). Kljub temu je pri izbiri posamezne terapije treba upoštevati tudi druge dejavnike, vključno z učinkovitostjo, varnostjo ter primernostjo za posameznega pacienta.20222022-10-01 07:47:00Magistrsko delo/naloga141558sl