<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141534"><dc:title>Uvajanje otrok v vrtec</dc:title><dc:creator>Zajec,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje pogled svetovalnih delavk, staršev in vzgojiteljic na proces uvajanja otrok v vrtec in hkrati zajema del njihovih praktičnih izkušenj z uvajanjem. V teoretičnem delu sem se dotaknila teme navezanosti in prehoda iz doma v vrtec, v empiričnem delu pa sem poskusila pridobiti večperspektivni pogled na ta prehod. Empirični del vsebuje devet polstrukturiranih intervjujev – trije so bili izvedeni s svetovalnimi delavkami v vrtcih, trije s starši otrok - mamami, ki so v zadnje pol leta uvajale otroka v vrtec, in trije z vzgojiteljicami, ki so v zadnje pol leta delale v skupini, kjer se je uvajal novinec. Intervjuje sem nato kvalitativno analizirala s pomočjo kodiranja. Uporabila sem kvalitativno metodo vsebinske analize. Pričakujem, da bodo ugotovitve, pridobljene v raziskavi, pripomogle k lažjemu razumevanju procesa uvajanja otrok v vrtec in k vzpostavitvi smernic, kako ravnati, da je omenjeni proces kar se da olajšan vsem vpletenim.
Rezultati kažejo, da vstop v vrtec predstavlja veliko prelomnico v življenju tako otrok kot staršev, za veliko otrok to pomeni prvo ločitev od oseb, na katere je navezan. Za čim bolj gladek potek uvajanja je potrebna interna priprava v vrtcu, kjer vlogo organizacije, administracije, svetovanja in vez med vzgojitelji ter starši prevzamejo svetovalne delavke. V sam pedagoški proces, razen v primeru izrecne želje, in samostojnost vzgojiteljic ne posegajo. Staršem ob uvajanju v vrtec nudijo podporo tako svetovalne delavke kot vzgojiteljice. Rezultati raziskave kažejo, da tako svetovalne delavke kot vzgojiteljice in starši poudarjajo pomembnost informiranja. Za uspešno uvajanje otrok so v vrtcu uvedli in izpostavili naslednje dobre prakse: komunikacija, postopno uvajanje, umirjeno vzdušje, podporo staršev, prilagajanje izrednim okoliščinam in zaupanje. Vendar pa so se pokazale še možnosti izboljšav. Pri raziskovanju možnosti izboljšav so bili odgovori različni glede na profil intervjuvank. Mamice na splošno ne bi ničesar spremenile v procesu uvajanja, svetovalne delavke in vzgojiteljice pa so navedle več izobraževanja in dodatno informiranje, manjše število otrok ali več strokovnih delavk v oddelku. Ugotovitve razsvetlijo tudi otrokovo potrebo po osebi, ki je prisotna in občutljiva za njegove potrebe, in v vrtcu mu ob odsotnosti staršev to primarno predstavlja vzgojiteljica. Raziskava osvetli tudi, da če otrok ni doma varno navezan, je vključevanje v vrtec izrednega pomena, da čim prej izkusi tudi druge oblike navezanosti. Ugotovljena je bila tudi povezava stiske staršev s stisko otrok oziroma prenos čustev s staršev na otroke, zato je pomembna pozitivna naravnanost staršev do vrtca.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-01 03:25:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
