Spremljanje staranja zllitine EN AW2011 z meritvijo električne upornostiPesek, Sara (Avtor) Medved, Jožef (Mentor) zlitina EN AW2011staranjespecifična električna upornostDSCZlitina EN AW2011 je aluminijeva zlitina, ki spada v skupino 2XXX, kjer je aluminiju dodanih 5 – 6 mas. % Cu. Zlitine iz te skupine, za razliko od drugih aluminijevih zlitin, so slabo korozijsko odporne, zato jih je potrebno zaščititi s premazi ali z anodiziranjem. Z dodatkom bakra se materialu bistveno poveča trdnost, zato se zlitine skupine 2XXX uporabljajo v letalski in vesoljski tehnologiji. Poznamo različne načine toplotne obdelave, najpogostejša sta raztopno žarjenje in staranje. Pri postopku žarjenja segrejemo vzorec do določene temperature in ga na tej temperaturi zadržimo nekaj časa, nato pa ohladimo. Staranje pa je postopek, pri katerem se iz prenasičene trdne raztopine izločijo delci, ki lahko močno povečajo trdnostne lastnosti. Električna upornost aluminija je zelo nizka, saj je material s četrto najnižjo upornostjo. Na njegovo specifično električno upornost vpliva količina in oblika prisotnih legirnih elementov ter nečistoč v mikrostrukturi. Aluminijeve zlitine imajo večji delež tujih atomov, zato imajo višjo električno upornost kot čisti aluminij. Namen diplomskega dela je bil spremljati staranje zlitine EN AW2011 z meritvijo električne upornosti. Zlitino EN AW2011 smo najprej homogenizirali, nato pa umetno starali in rezultate spremljali preko meritev specifične električne upornosti. Z namenom primerjalne analize smo 12 h staranje izvajali pri dveh temperaturah in sicer 150 °C ter 180 °C ter izvedli DSC analizo. Izdelali smo krivulje poteka staranja v odvisnosti od časa. Ob analizi krivulj lahko zaključimo, da osnovni procesi staranja zlitine EN AW2011 pri 150 oC potečejo v prvih sedmih urah, za tem se krivulja izravna.[S. pesek]20222022-09-30 09:00:02Diplomsko delo/naloga141502sl