<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141446"><dc:title>Senčenje medionskih interakcij v nabitem adsorbentu – uporaba replika Ornstein-Zernikovih enačb</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Tibor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Lee,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>replika Ornstein-Zernikova  enačba</dc:subject><dc:subject>adsorpcija</dc:subject><dc:subject>renormalizacija</dc:subject><dc:subject>sistem s šablono</dc:subject><dc:subject>porazdelitvene funkcije</dc:subject><dc:subject>ionske interakcije</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela smo teoretično obravnavali proces adsorpcije elektrolita v nabitem adsorbentu. Sistem (poimenovan sistem s šablono) je bil na začetku sestavljen iz treh komponent: adsorbenta, adsorbata in šablone. V fazi zamrznitve smo šabloni omogočili, da zapusti adsorbent in postane del adsorbata, ki je imel splošno razmerje nabojev ionov. Tekom celotnega procesa je sistem navzen ostal elektronevtralen, v podsistemih pa je prišlo do presežka oziroma primankljaja naboja. Nadalje smo se poslužili teorije replika Ornstein-Zernikovih enačb, s katero smo matematično ponazorili sistem kot set sklopljenih integralskih enačb. 

Bistvo je bila analitična obravnava omenjenega seta enačb, posledično izpeljava rigorozne renormalizacijske sheme za sistem s šablono. Z reševanjem smo generirali oblike porazdelitvenih funkcij za vse možne pare delcev. Le-te smo primerjali z rešitvami pretekle študije, kjer je bil sistem sestavljen iz adsorbenta in adsorbata. Ker sta bila oba podsistema sama po sebi elektronevtralna,  so ga avtorji poimenovali elektronevtralni sistem. Imel je fiksirano razmerje nabojev adsorbata, saj je modeliral 1-1 elektrolit. Ker je bil naš sistem splošnejši (poljubno razmerje nabojev adsorbata) smo primerjavo izvedli, ko je bilo razmerje nabojev zanj ena.  Izrisali smo oblike q^{ab}_{ij} krivulj glede na razdaljo od referenčnega delca. Ker nas  je prav tako zanimal vpliv razmerja nabojev adsorbata na porazdelitvene funkcije sistema s šablono, smo le-te narisali še za drugačna razmerja.  S pomočjo slik je bilo kvalitativno razvidno ujemanje oz. neujemanje med obema sistemoma.  

V skladu s pričakovanji so rešitve obeh sistemov v večini primerov zelo dobro sovpadale. Prišlo pa je tudi do nekoliko večjih razlik, ki so bile utemeljene glede na zasnovo posameznega sistema. Oblike porazdelitvenih funkcij sistema s šablono se pri različnih izbirah parametrov niso bistveno razlikovale, z izjemo nekoliko hitrejše oz. počasnejše konvergence proti ničli. S spreminjanjem razmerja nabojev adsorbata smo pokazali, da imajo krivulje analogen trend obnašanja v odvisnosti od le-tega.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 11:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141446</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
