Prisilna ali opcijska konverzija v insolvenčnih postopkihJereb, Nejc (Avtor) Simoneti, Marko (Mentor) insolventnostprisilna poravnavareševanje bank s sredstvi upnikovkonverzija terjatevprisilna konverzijastrategija izhodaSlovenski pravni red pri reševanju podjetij v finančnih težavah znotraj insolvenčne zakonodaje z vidika upnikov ureja zgolj ukrep prostovoljne konverzije terjatev. V praksi se je izkazalo, da trenutna zakonska ureditev zaradi pomanjkanja predvidljivosti oz. gotovosti za upnike, ki se za konverzijo odločijo, ni optimalna, saj ti ne vedo, kolikšen delež v lastniški strukturi dolžnika bodo na koncu s konverzijo pridobili. Posledično se zgolj s konverzijo terjatev v praksi ne doseže želenega finančnega prestrukturiranja, s katerim bi dolžnik ponovno postal (dolgoročno) kapitalsko ustrezen. Na podlagi spoznanj iz bančne zakonodaje (tj. »bail-in«), ureditev v drugih nacionalnih zakonodajah, Direktive o prestrukturiranju ter teorije, je v magistrski nalogi predstavljen teoretični koncept prisilne konverzije terjatev v postopku prisilne poravnave za delniške družbe. Prisilnost se v tem primeru nanaša na možnost, da se odločitev o konverziji, ki bi jo sprejela ustrezna večina upnikov, lahko vsililo tudi tistim upnikom, ki zanjo niso glasovali. Takšna prisilna izvedba konverzije bi bila po mojem mnenju dopustna zgolj v primeru, če bi zakonodajalec sočasno za vse nove delničarje uredil tudi učinkovito strategijo izhoda.[N. Jereb]20222022-09-29 09:00:15Magistrsko delo/naloga141436sl