<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141430"><dc:title>Toplotna obdelava zlitine Al-Si-Mg z dodatkom Li</dc:title><dc:creator>Švajger,	Izidor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>litij</dc:subject><dc:subject>umetno staranje</dc:subject><dc:subject>raztopno žarjenje</dc:subject><dc:subject>trdota</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bilo opazovanje vplivov različnih parametrov toplotne obdelave, to sta čas in temperatura raztopnega žarjenja in umetnega staranja, na razvoj mikrostrukturnih sestavin in vpliv le teh na trdoto zlitin AlSi7Mg in AlSi7Mg z dodatkom Li. Kot primerjalni vzorec smo opazovali vpliv prej omenjenih parametrov na zlitino AlSi7Mg, ki je bila izpostavljena enakim pogojem toplotne obdelave kot zlitina AlSi7Mg z dodatkom Li. Vzorci obeh zlitin so bili uliti v dve merilni celici, croning in grafitno merilno celico, ki predstavljata dve različni ohlajevalni hitrosti. V prvem koraku smo pripravili talino zlitine AlSi7Mg ter zlitino enake sestave, ki smo ji dodali 1 mas. % Li. V primeru croning merilnih celic smo le te opremili s termoelementom tipa K pri čemer smo spremljali potek strjevanja s pomočjo enostavne termične analize – ETA. Vsaka zlitina je bila strjena z dvema različnima ohlajevalnima hitrostma. Pripravili smo serijo 24 vzorcev, kjer je vsaka zlitina imela 6 vzorcev za pripadajočo ohlajevalno hitrost. Osnovno, izhodiščno stanje so bili vzorci v litem stanju, ostale vzorce pa smo nato glede na plan kombinacij toplotne obdelave in/ali raztopno žarili na temperaturi 530 °C v trajanju 8 ur in/ali umetno starali na temperaturi 160 °C v trajanju 4 in 8 ur. Po končani toplotni obdelavi smo za vsak vzorec opravili po 6 meritev trdote po metodi Vickers. S pomočjo rezultatov termične analize in posnetkov mikrostruktur pod svetlobnim mikroskopom smo lahko dokazali prisotnost posameznih faz ter določili potek strjevanja.</dc:description><dc:publisher>[I. Švajger]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141430</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
