<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141423"><dc:title>Prevajanje slogovnih prvin: Menuet za kitaro Vitomila Zupana</dc:title><dc:creator>Štuhec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Orel Kos,	Silvana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literarni prevod</dc:subject><dc:subject>slog</dc:subject><dc:subject>slogovni označevalci</dc:subject><dc:subject>ekspresivno besedje</dc:subject><dc:subject>citatno besedje</dc:subject><dc:subject>frazemi</dc:subject><dc:description>Slog, neločljivo povezan z vsebino, predstavlja pomemben del literarnega dela. Njegovo neupoštevanje pri prevajanju lahko vpliva na bralčevo dojemanje dela, zato je pomembno, da ga prevajalec čim bolje poustvari. V središču zanimanja magistrskega dela je vprašanje, ali je prevajalcu v prevodu z naslovom Minuet for Guitar uspelo ustvariti enak slogovni učinek, kot ga ima izvirnik Menuet za kitaro, roman Vitomila Zupana, prvič izdan leta 1975. Analiza izbranih slogovnih označevalcev – ekspresivnega besedja, citatnega besedja in frazemov – iz izvirnika in njihovih prevodnih ustreznic je pokazala, da je prevajalec slogovni učinek izvirnika poustvaril samo s prevedki za frazeme, medtem ko mu pri prevajanju ekspresivnega in citatnega besedja zaradi neohranitve elementov, ki pomembno prispevajo k identiteti izvirnika, to ni uspelo; pri prvem zaradi evfemizacije in devulgarizacije slabšalno-vulgarnih ter slogovne nevtralizacije ekspresivnih elementov, pri drugem pa zaradi zanikanja jezikovne diferenciacije. Posegi prevajalca v slog so dovolj veliki, da lahko govorimo o predrugačenju sloga izvirnika.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 08:17:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141423</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
