<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141420"><dc:title>Podobe pekla Hieronymusa Boscha</dc:title><dc:creator>Fridl Jarc,	Job	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>Hieronymus Bosch</dc:subject><dc:subject>pekel</dc:subject><dc:subject>greh</dc:subject><dc:subject>apokalipsa</dc:subject><dc:subject>Erazem Rotterdamski</dc:subject><dc:subject>Tomaž Kempčan</dc:subject><dc:subject>Dante Alighieri</dc:subject><dc:description>Pričujoča diplomska naloga osvetljuje podobe pekla pri slikarju Hieronymusu Boschu. Raziskovalni vidik je osredotočen na umetnikovo ustvarjalnost brez časovnih zamejitev njegovega opusa, pač pa je izrazito tematsko zamejen na človeški greh in način njegovega kaznovanja. V ospredju je pekel, a diskurz o njem je v triadni topografiji Svetega pisma vedno povezan tudi z vprašanjem vic in nebes, z etičnega vidika pa s problemom človeške grešnosti in kazni zanjo.
Boschevo slikarstvo na temo pekla je umeščeno v širši kontekst religioznega in filozofskega ustroja družbe tistega časa. Izpostavljena je Boscheva vloga v bratovščini Confraternitas fratrum beate Marie, kar nakazuje na njegovo potrebo po skupni veri. V nadaljevanju se diploma osredotoča na Boscheve slike s tematiko pekla, med njimi Sedem smrtnih grehov in štiri poslednje reči, Triptih s skušnjavami sv. Antona Puščavnika, Triptih Senenega voza in Triptih Vrt naslad, katere rezultati še bolj poudarijo glavno tezo naloge, da so podobe pekla pri Boschu izraz njegove globoke vere in ne njegove herezije, zato je njegov pekel izrazito apokaliptičen. V tem pogledu se večinoma razlikujejo od Dantejevih besednih upodobitev pekla v njegovi Božanski komediji in so veliko bolj izrazito oprte na spoznanje o norosti sveta pri Erazmu Rotterdamskem in Hojo za Kristusom Tomaža Kempčana. Dantejevi pesniški viziji pekla se še najbolj približa na dveh tablah za beneškega kardinala Grimanija Padec prekletih in Prekleti v peklu, ki ju Bosch prejkone naslika v romantizirani, tragični maniri, brez zanj značilnega sadizma in neizprosne apokaliptičnosti greha in kazni, a sta v njegovem upodabljanju pekla prejkone izjemi. 
V diplomskem delu je mestoma v ospredju komparativna metoda, ki temelji na iskanju širšega duhovnozgodovinskega konteksta za Boschevo upodabljanje pekla, v drugem delu, ki je posvečen posameznim slikam, pa prevladuje analitični vidik.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 08:17:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141420</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
