Petje kot način (samo)pomoči v določenih socialnih situacijahSIMČIČ, KLARA (Avtor) Muršič, Rajko (Mentor) etnologijakulturna antropologijapetjespontano muziciranjeantropologija glasbeetnomuzikologijaDiplomsko delo obravnava tematiko petja in njegove vloge v določenih socialnih situacijah. Temelji na pregledu literature raziskovalcev antropologije glasbe in etnomuzikologije, ved, ki se ukvarjata z vlogo glasbe in njeno funkcijo v kulturi. Muzikološki in antropološki vidiki nam razkrivajo širša razumevanja človekovega glasbenega vedenja; glasba namreč spremlja človeka ob skoraj vsakršni njegovi dejavnosti – ob raznih praznovanjih, praznikih in šegah, ob delu, doma, v avtu in marsikje drugod – včasih ima dominantno vlogo, drugič bolj ambientalno, vsakič pa na nas podzavestno vpliva, zato je prav, da te vplive poznamo in se jih zavedamo. Kot primer petja, ki se zdi spontano, ker je tako samoumevno in naravno, izpostavljam petje uspavank in pesmi v otroštvu, kar preverjeno pozitivno vpliva na otrokov razvoj in njegovo delovanje v družbi. Pišem tudi o prepevanju na raznih druženjih in o ozadju takšnega delovanja ter o pomenu glasbe v življenju starejših ljudi in ljudi z demenco. Strokovno literaturo podpira še etnografsko delo, ki je zaobjelo opazovanje odzivanja ljudi na glasbo v takšnih socialnih situacijah ter anketiranje šestih mater. S pogovori sem iskala dejstva o vplivih glasbe in otrokovih odzivih nanjo na primeru petja uspavank in drugih pesmi za otroke, opazovanje odraslih pri skupnem muziciranju pa razkriva nujno potrebo po glasbi, ki se je na terenu izkazala s pozitivnim učinkovanjem pri ustvarjanju vzdušja v skupini ter izboljšanju počutja pri posamezniku.20222022-09-29 08:16:49Diplomsko delo/naloga141409sl