<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141404"><dc:title>Hidrogeografska analiza Šmartinskega jezera</dc:title><dc:creator>Kamerički,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trobec,	Tajan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Šmartinsko jezero</dc:subject><dc:subject>akumulacijsko jezero</dc:subject><dc:subject>kakovost vode</dc:subject><dc:subject>hidrogeografske značilnosti</dc:subject><dc:subject>rekreacija</dc:subject><dc:description>Šmartinsko jezero je nastalo leta 1970 z zajezitvijo reke Koprivnice in izgradnjo pregrade Loče, da bi zavarovali mesto Celje pred poplavami in oskrbovali celjsko industrijo z vodo. Zaradi procesov terciarizacije so se potrebe po vodi zmanjšale in današnja vloga jezera je poleg zagotavljanja poplavne varnosti predvsem rekreacijske narave. V prvih poglavjih sem jezero geografsko usmeril v prostor s pomočjo fizično geografskih in družbeno geografskih elementov in podrobneje opisal nastanek jezera ter njegove turistične in rekreacijske točke. V zadnjem poglavju sem predstavil rezultate analize jezerske vode, ki se na jezeru izvajajo že več kot 20 let. Ugotovitve niso spodbudne, saj se v jezeru povečujejo količine amonija in nitratov, ki izvirajo predvsem iz okoliških kmetijskih posesti. Nizke so tudi vsebnosti kisika, količine organskega ogljika in fosforja pa se skozi čas niso bistveno spreminjale. Jezero je priljubljeno rekreacijsko območje, zato bodo potrebni koreniti ukrepi, da se kakovost vode izboljša in s tem ohrani »vodni biser« na obrobju Celjske kotline.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 08:16:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
