<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141356"><dc:title>Gojenje kefirnega zrna v sirotki in odpornost izolatov iz kefirnega zrna proti antibiotikom</dc:title><dc:creator>Sinjur,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čanžek Majhenič,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kefirno zrno</dc:subject><dc:subject>sirotka</dc:subject><dc:subject>osiromašena kisla sirotka</dc:subject><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>odpornost</dc:subject><dc:subject>občutljivost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali je osiromašena kisla sirotka potencialen medij za gojenje kefirnih zrn. Spremljali smo rast biomase 10 vzorcev kefirnih zrn slovenskega, angleškega, nemškega in ruskega porekla. Spremljanje rasti je potekalo 38 dni, kefirna zrna pa so fermentirala pri 25 °C.  Pričakovali smo, da bo osiromašena kisla sirotka potencialen medij za uspešno rast in pridobivanje biomase kefirnih zrn. To hipotezo smo tudi potrdili, saj so vsa preiskovana kefirna zrna uspešno pridobivala na biomasi, nekatera bolje, druga pa slabše, čeprav smo za optimizacijo pogojev rasti vrednost pH osiromašene kisle sirotke vsakokrat uravnali na 7. Pri pridobivanju biomase se je najbolje odrezal vzorec A podjetja Kombuchaorganic iz Velike Britanije, najslabše pa vzorec H iz podjetja Arhel d.o.o. Vrednotili smo tudi občutljivost izolatov iz kefirnih zrn za antibiotike, saj je bila raba antibiotikov v preteklosti slabo nadzorovana in so nekatere bakterije lahko razvile odpornost proti antibiotikom. Preverili smo skupno 50 sevov mlečnokislinskih bakterij, ki so bili predhodno osamljeni iz kefirnih zrn: Leuconostoc mesenteroides (8), Lactobacillus helveticus (4), Lactobacillus kefiranofaciens (8), Lactococcus lactis (9), Lentilactobacillus parakefiri (2), Lentilactobacillus kefiri (18) ter en sev vrste Streptococcus thermophilus. Pri tej analizi smo uporabili tehniko mikrodilucije, kjer so na ploščah EUST in EUVENC predhodno nanešene določene koncentracije antibiotikov. Še posebno pozornost smo namenili klinično pomembnim antibiotikom, za katere Evropska agencija za varnost hrane EFSA določa vrednosti MIK: ampicilin, gentamicin, kanamicin, streptomicin, eritromicin, klindamicin, tetraciklin, kloramfenikol in vankomicin.  Ugotovili smo, da je med preiskovanimi sevi odpornost najpogosteje prisotna proti naslednjim antibiotikom: kanamicin, kloramfenikol in tetraciklin. Na podlagi pregledane literature lahko trdimo, da ta odpornost proti tem antibiotikom trenutno ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.</dc:description><dc:publisher>[A. Sinjur]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-29 07:16:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
