Aktivnost in zgodnja smrtnost pri mladičih evropske srneVidmar, Mojca (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) Potočnik, Hubert (Komentor) Aktivnostzgodnja smrtnostmladičievropska srnaZa mladiče evropske srne (Capreolus capreolus) je značilna velika smrtnost. Študija je proučevala prostorsko aktivnost mladičev srnjadi v kritičnem obdobju, to je prve 3–4 tedne življenja, in vzroke njihove zgodnje smrtnosti. Podatke o prostorski aktivnosti v kritičnem obdobju smo pridobili s spremljanjem mladičev, opremljenih z mikro ušesnimi sponkami z vgrajenimi VHF-oddajniki, za analizo vzrokov zgodnje smrtnosti pa iz baze podatkov Lovskega informacijskega sistema Lisjak. Vsi podatki so bili obdelani v programu Microsoft Excel in/ali GIS programski opremi ArcGIS Pro. Metodološko je iskanje mladičev najuspešnejše pri opazovanju z visokih prež. Uporaba termovizijskih kamer je učinkovita za detekcijo živali v vertikalnem pogledu. Mladiči se v prvem mesecu življena zadržujejo predvsem na travnikih in v gosti gozdni vegetaciji na območjih, premera 100–150 m. Njihovi premiki so ob odsotnosti motečih dejavnikov krajši od 50 m. Glede na registrirane primere, tj. tiste, ki jih najdejo in evidentirajo lovci, v prvem poletju 2/3 poginulih mladičev pogine zaradi košnje, sledita promet in plenilstvo. Zgodnja smrtnost zaradi košnje vrhunec doseže v začetku junija, sledi vrhunec zaznanega plenjenja, vrhunec smrti zaradi prometa pa je konec avgusta. V neonatalnem obdobju celokupno pogine več mladičev ženskega spola. Prostorsko je razporeditev smrti mladičev glede na spol v Sloveniji precej enakomerna. Relativna evidentirana neonatalna smrtnost in relativna gostota srnjadi nista premosorazmerni. Evidentirano največ mladičev pogine 500–1000 m od naselij. Glede na oddaljenost od gozdnega roba jih največ pogine v rangu 0–200 m. Območja, na katerih pride do smrti, najpogosteje dosegajo vrednosti indeksa fragmentiranosti gozda 6000–7500.V prvem letu življenja največ osebkov pogine zaradi odstrela. Med ostalimi evidentiranimi vzroki prednjači promet, sledita mu košnja in plenilstvo. Pri tem največ mladičev zaradi povozov pogine v oktobru, zaradi evidentiranega plenjenja pa v decembru. Pomembno je, da se ob interpretaciji rezultatov zavedamo, da ti temeljijo na podatkih o evidentirani smrtnosti, zato zelo verjetno ne odražajo dejanskega stanja v naravi.[M. Vidmar]20222022-09-29 07:15:52Magistrsko delo/naloga141355sl