Prehransko vedenje starejših in možne prehranske intervencijeKrajnc, Lana (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) prehrana starejšihprehransko vedenje starejšihprehranske intervencijeNa prehransko vedenje starejših vplivajo fiziološki, patofiziološki, psihološki in socialno – ekonomski dejavniki. V magistrskem delu smo določili in opredelili prehransko vedenje starejših in identificirali okoliščine in težave s katerimi se starejši pri prehranjevanju srečujejo. Izvedli smo anketiranje z 229 starejšimi, moškimi in ženskami, starimi 65 let ali več in tako pridobili podatke o prehranskem vedenju in navadah anketirancev. Usmerili smo se v anketiranje funkcionalno neodvisnih starejših, ki ne živijo v domovih za starejše občane, saj je s stališča promocije zdravja in prehranske intervencije pomembno, da se proučuje značilnosti pri funkcionalno neodvisnih starejših in se na podlagi tega oblikuje programe in aktivnosti, ki so namenjene tej skupini starejših. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da starejši v povprečju ne uživajo primernega števila obrokov hrane. Prav tako je prehrana starejših premalo pestra glede na priporočila. Ocenjujemo, da starejši ne uživajo dovolj polnozrnatih žitnih izdelkov, zelenjave in rib. Zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na njihovo prehranjevanje sta okus hrane in vpliv zaužite hrane na zdravje. Starejši imajo izoblikovana pozitivna stališča do vpliva prehrane na zdravje, kljub temu pa menijo, da so gibanje, socialni stiki in notranji mir pomembnejši dejavniki zdravja. Z oblikovanjem in izvajanjem različnih neformalnih oblik izobraževanja bi lahko starejše bolje seznanili o pomenu prehrane za zdravje kar bi jih motiviralo k oblikovanju zdravega načina prehranjevanja in zdravega življenjskega slog, ki pomembo vpliva na ohranjanje samostojnega življenja tudi v starosti.[L. Krajnc]20222022-09-29 07:15:39Magistrsko delo/naloga141354sl