<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141335"><dc:title>Pregled protivirusnih učinkovin zoper koronaviruse</dc:title><dc:creator>Žikić,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlipnik,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>koronavirusi</dc:subject><dc:subject>cepiva</dc:subject><dc:subject>protivirusne učinkovine</dc:subject><dc:description>Koronavirusi so poddružina Coronavirinae. Trenutno najbolj znan virus iz te poddružine je SARS-CoV-2. Gre za svetovno epidemijo. Bolezen, ki jo povzroča ta virus, so poimenovali COVID – 19. 
COVID – 19 se je prvič pojavil na Kitajskem v mestu Wuhan (konec decembra leta 2019). Prvi bolnik je imel znake atipične pljučnice. Virus se prenaša kapljično, to je s kašljanjem ali kihanjem. Velik vpliv na prenos ima tudi onesnaževanje okolja. Virus hitro mutira, zato poznamo več različic virusa kot so: alfa, beta, gama, delta, epsilon in omikron. Virus lahko zajezimo s protivirusnimi učinkovinami. Najprej pa moramo poznati mehanizem delovanja samih učinkovin. Teh metod je več, in sicer: zaviranje vstopa virusa v gostiteljsko celico, inhibicija virusnih proteaz in polimeraz RNA ter zaviranje interferonov.
Ključnega pomena za zajezitev virusa je preprečevanje širjenja bolezni. Zato je zelo pomembno razvijanje novih zdravil in cepiv, ki bi pri tem pomagali. V diplomski nalogi sem podrobneje opisala načrtovanje cepiv in sama cepiva, ki se uporabljajo pri COVID – 19. Poznamo: rekombinantna proteinska cepiva, atenuirana cepiva, inaktivirana cepiva, cepiva na osnovi DNA in RNA ter vektorska cepiva.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 13:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
