<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141297"><dc:title>Žensko vprašanje v socializmu: politična misel Aleksandre Kollontaj v jugoslovanskih feminističnih diskurzih</dc:title><dc:creator>Koželnik,	Ana Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Banjac,	Marinko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mencin Čeplak,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aleksandra Kollontaj</dc:subject><dc:subject>socialistični feminizem</dc:subject><dc:subject>jugoslovanski neofeminizem</dc:subject><dc:subject>feministična teorija.</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo obravnava politično misel ruske teoretičarke Aleksandre Kollontaj v jugoslovanskih feminističnih diskurzih. S tem namenom delo umestimo v foucaultovski arheološki pristop, ki naš teoretsko-metodološki okvir opremi s konceptoma diskurza ter avtor-funkcije. V skladu s konceptom diskurza socialistični feminizem opredelimo kot diskurz in preko metafore nesrečnega zakona izpostavimo njegove ključne elemente. V obravnavi socialističnega feminizma kot diskurza se kot ena izmed ključnih lastnosti kažejo paradigmatske omejitve, ki jih implicira uvedba spola kot analitične kategorije. Koncept avtor-funkcije služi obravnavi vloge Aleksandre Kollontaj v jugoslovanskih feminističnih diskurzih. Pri tem stičišča obravnavanih feminističnih tokov opazujemo na dveh mestih. Na prvem mestu gre tu za tematska stičišča, kjer primerjamo delovanje dveh ženskih organizacij - sovjetskega Ženotdela in jugoslovanske Antifašistične fronte žensk. V obravnavi le-teh kot pomembno stičišče prepoznamo vprašanje o pogojih emancipacije žensk. V sklopu tematskih stičišč prav tako obravnavamo področje komodifikacije (ženske) seksualnosti, kjer prepoznamo podobnosti v obravnavanju fenomena kot družbeno situiranega. Na drugem mestu obravnavamo okoliščine prevoda zbirke Ženska v socializmu (1982), ki predstavlja prvi slovenski prevod del Aleksandre Kollontaj. V tej obravnavi ugotavljamo, da je Aleksandra Kollontaj v lokalni feministični prostor vstopila preko klasikov marksizma, in ne preko feminističnih tokov. Hkrati ugotavljamo, da je Aleksandra Kollontaj v slovenskem feminističnem prostoru predstavljala novost, in ne ene izmed ključnih referenčnih točk.</dc:description><dc:publisher>[A. Koželnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 08:30:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Jugoslavija;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
