<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141290"><dc:title>Prostočasne aktivnosti odraslih z zmerno motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu</dc:title><dc:creator>Polajžer,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>dnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>oseba s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Uvod: Odrasli z zmerno motnjo v duševnem razvoju so zaradi odstopanja na področju govora, motorike in socialno čustvenem področju srečujejo z omejenim sodelovanjem v prostočasnih aktivnostih. Pogosto so priča okupacijske deprivacije, saj se ne morejo vključevati v aktivnosti, ki so jim nujne in smiselne. Sodelovanje v prostočasnih aktivnosti je pokazalo pozitivne učinke, kot so razvijanje spretnosti, povečanje zadovoljstva in splošno kakovost življenja. Kljub pozitivnim učinkom se omenjenem področju v delovno terapevtski praksi pogosto posveča premalo pozornosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati vključenost v prostočasne aktivnosti odraslih z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v institucionalnem varstvu, in dobiti vpogled v dojemanje, preživljanje ter oblike izvajanja prostočasnih aktivnosti. Metode dela: V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 21 odraslih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v institucionalno obliko varstva. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan za namen te raziskave. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: Večina odraslih z zmerno motnjo v duševnem razvoju v Zavodu prostočasne aktivnosti dojemajo kot sprostitev (15 udeležencev), veselje ter srečo (11 udeležencev). Med preživljanje prostega časa največ udeležencev navaja, da se počuti veselo (19 udeležencev). Prostočasnim aktivnostim pripisujejo visoko stopnjo pomembnosti (14 udeležencev). Večina udeležencev gleda televizijo (18 udeležencev), posluša glasbo (14 udeležencev), gre na sprehod (13 udeležencev) in se ukvarja s športnimi aktivnostmi (12 udeležencev). Pri izvedbi prostočasnih aktivnosti več kot polovica udeležencev potrebuje pomoč drugih (11 udeležencev). Razprava in zaključek: Odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju doživljajo pozitivne občutke med izvajanjem prostočasnih aktivnosti. Pripisujejo jim visoko stopnjo pomembnosti in zadovoljstva. Kljub pozitivnem odnosu do prostočasnih aktivnosti je še vedno premalo poudarka na omenjeno področje. Osebe v življenju odraslih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju dajejo prednost drugim področjem človekovega delovanja. Delovna terapija lahko s svojimi storitvami prispeva k povečanju usmerjenosti na področje prostočasnih aktivnosti, ter omogoči potrebno podporo pri izvajanju prostočasnih aktivnosti. Z načrtnim vključevanjem odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju v prostočasne aktivnosti prispeva k višji kakovosti življenja.</dc:description><dc:publisher>[P. Polajžer]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141290</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
