<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141280"><dc:title>Vpliv psa na aktivnost lastnika pri planinstvu</dc:title><dc:creator>Smolnikar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plavec,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>planinstvo</dc:subject><dc:subject>pes</dc:subject><dc:subject>fizična aktivnost</dc:subject><dc:subject>frekvenca srca</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali ima spremstvo psa na planinskem izletu vpliv na aktivnost lastnika. Raziskav na tem področju je trenutno izjemno malo, glede na vse večje vključevanje psov v naše vsakdanje življenje in aktivnosti pa je preučevanje interakcij med psi in lastniki pri različnih športnih aktivnostih nedvomno smiselno. 

V raziskavo je bilo vključenih 17 preizkušancev. Vsi preizkušanci so bili lastniki psov, stari od 16 do 59 let. V eksperimentu je sodelovalo tudi 17 psov srednje starosti, ne kratkogobčnih pasem. Eksperiment smo izvedli s pohodoma na 826 m visok vrh Sv. Primož, ki je nad Stahovico. Višinska razlika po poti meri 396 m, pot pa je označena kot lahka. Na Sv. Primoža so se vsi preizkušanci povzpeli dvakrat. En pohod so opravili skupaj s psom, enega pa brez psa, razmak med obema pa je bil povprečno en teden. Oba pohoda sta bila opravljena v čim bolj podobnih okoljskih razmerah in v podobnem delu dneva. Pred začetkom pohoda so vsi sodelujoči izpolnili pristopno izjavo in vprašalnik o psu. Pri vprašalniku o psu so nas zanimale osnovne informacije o psu in nekaj podatkov o psihofizičnem stanju ter informacije o obiskovanju planin. Po koncu pohoda je vsak sodelujoči izpolnil tudi vprašalnik o svojem psihofizičnem stanju in doživljanju samega pohoda. Pred in med pohodom smo za meritve izbranih parametrov uporabili ure GPS različnih proizvajalcev. Izmerjeni so bili povprečni srčni utrip, srčni utrip v mirovanju, razdalja, čas in tempo. Opisne spremenljivke smo prikazali s frekvencami in frekvenčnimi deleži, številske pa s povprečji in standardnimi odkloni. Številskim spremenljivkam smo preverili normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test). Primerjavo v fizioloških parametrih ob hoji v hrib, prehojeni razdalji in času pohoda s psom in brez njega smo preverili s t testom za odvisne vzorce ali z Wilcoxonovim testom v primeru asimetričnosti podatkov pri stopnji statistične značilnosti 5 %.

Rezultati so pokazali določene vplive psa na aktivnost lastnika, čeprav med večino merjenih parametrov nismo našli statistično pomembnih razlik. Pri pohodu brez psa smo ugotovili statistično značilno višjo maksimalno srčno frekvenco srca v primerjavi s pohodom s psom (+ 11 udarcev/min, p &lt; 0,05), medtem ko med vrstama pohoda nismo ugotovili drugih razlik.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-28 07:16:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>141280</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
